Franja

stránka (-e) f

1. polit. partito:
ustanoviti stranko fondare un partito
pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
množična stranka partito di massa
vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

2. trg. cliente, avventore, acquirente

3. jur. parte:
pogodbeni stranki le parti di un contratto
nasprotni stranki le parti in causa
tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario

stratagème [-tažɛm] masculin (vojna) zvijača

recourir à un stratagème pour remporter une victoire zateči se k zvijači, da bi dosegli zmago
fertile en stratagèmes zelo zvijačen

stray² [stréi] neprehodni glagol
(za)bloditi, zaiti, klatiti se; oddaljiti se (from od)
figurativno zaiti na kriva pota

straying sheep zgubljena ovca (tudi figurativno)
to stray away, to stray off stran, proč steči
to stray to (s)teči k, proti

streben stremeti (nach k), siliti, gnati se, prizadevati si za (dahin/nach/zu za)

streméti to strive (za for, after), to aspire (po to); to aim (at)

streméti po miru to aspire to peace
streméti za uspehom to strive for success
previsoko streméti to aim too high
vsi naši napori stremé k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

strive^* [stráiv] neprehodni glagol
prizadevati si, truditi se, težiti (after k)
tekmovati (with z)
boriti se (for za)
ogorčeno se biti, upirati (against čemu)
prepirati se, pričkati se

to strive against fate boriti se proti usodi
to strive against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to strive for success truditi se za uspeh
he strove to get there first trudil se je, da bi prvi prispel tja

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

studiōsus 3, adv. -ē (studium)

1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.

2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.

3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.

stuffing [stʌ́fiŋ] samostalnik
polnjenje; polnilo, material za tapeciranje; nadev

to knock the stuffing out of s.o. premikastiti koga, figurativno napraviti koga neškodljivega, privesti koga k pameti

stürzen (strmo) pasti, strmoglaviti, zgrmeti; Fels: padati; transitiv pehati, pahniti; ein Glas, einen Pudding: prekucniti, prevrniti; ein Tau: [Schiffahrt] Schifffahrt pretakniti; stürzen über povezniti na; sich stürzen vreči se, skočiti; (rennen, eilen) planiti (aus iz, zu k, in v) ; (angreifen, stürmen) sich stürzen auf planiti nad; sich zu Tode stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich in die Fluten stürzen skočiti v vodo/v valove; sich in Unkosten stürzen vreči se v stroške; sich in Schulden stürzen zadolžiti se; jemanden ins Unglück stürzen spraviti v nesrečo (koga); Nicht stürzen! Ne prevračaj!

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

stvár chose ženski spol ; (predmet) objet moški spol ; (zadeva) affaire ženski spol , cause ženski spol , cas moški spol ; (stvaritev) créature ženski spol

stvari (predmeti) affaires, effets moški spol množine; (obleka) vêtements moški spol množine; (prtljaga) bagages moški spol množine
nedognana stvar question ouverte (ali indécise, pendante, en suspens)
stvar okusa affaire (ali question) de goût
postranska stvar chose secondaire (ali de moindre importance), accessoire moški spol, à-côté moški spol, bagatelle ženski spol
pravdna stvar affaire judiciaire
sporna stvar objet litigieux (ali en litige, du litige), procès moški spol
stvar vesti affaire de conscience
zastavljena stvar gage moški spol
k strvari! à la question!, au fait!
boriti se za dobro (pravično) stvar lutter pour une bonne (juste) cause
denar je postranska stvar l'argent ne joue aucun rôle
to je druga stvar c'est autre chose, c'est une autre affaire, c'est différent
to ni moja stvar ce n'est pas mon affaire
preiti k stvari (en) venir au fait
vrnimo se k stvari! familiarno revenons à nos moutons!
to je stvar zase c'est une chose à part
stvar stoji slabo (figurativno) l'affaire va mal

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

suādeō -ere, suāsī, suāsum (sor. s suāvis, gl. to besedo) pravzaprav „komu kaj predstaviti (predstavljati) kot všečno”, „komu kaj priljubljati”; od tod

I. intr. svetovati, prigovarjati, prepričevati

1. abs.: numquam destitit instare, suadere, orare Ter., neque iubeo neque veto neque suadeo Pl., non iubeo, sed, si me consulis, suadeo Ci., amicorum bene suadentium auctoritas Ci., in suadendo et dissuadendo Q.; occ. (o rečeh) (z)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati): suadet enim vesana fames V., suadente autumno Lucr., suadente pavore Sil., suadentibus annis Plin. iun., verba suadentia Stat.

2. z dat. personae: an C. Trebonio ego persuasi? cui ne suadere quidem ausus essem Ci. —

II. trans.

1. svetovati, prigovarjati, prepričevati
a) z acc. rei (na)svetovati, priporočati kaj, prigovoriti (prigovarjati) k čemu, nagovoriti (nagovarjati) k čemu, pregovoriti (pregovarjati) o čem, prepričati (prepričevati) v kaj: Vell., Suet. idr., quod suasit, dissuadet Pl., suadere legem Ci., L., rogationem Ci., pacem Ci. ep., nullum nefas O., digitoque silentia suadet O., quando maritandum principem cuncti suaderent T. ker vsi priporočajo vladarjevo (o)ženitev (po drugih je maritandum principem (sc. esse) sklad ACI); lahko tudi: praesidibus onerandas tributo provincias suadentibus Suet.; v pass. brezos.: minus placet, magis quod suadetur Pl.; subst. suāsum -ī, n prigovarjajoča, pregovarjajoča beseda: quia suasum impune quid neglegat, [nequa]quam iussum Tert., serpentis suasa loquentis accepi Tert.
b) z acc. personae (na)svetovati komu, dati (dajati) komu nasvet, (prigovoriti) prigovarjati komu, prepričati (prepričevati) koga: rogare, suadere, accusare regem Ci., uxorem eius tacite suasi ac denique persuasi Ap., tu es, quae eum suasisti Tert.; v pass.: probe suasus et confirmatus animi amator Ap. dobro priporočen.
c) z acc. rei in dat. personae (na)svetovati komu kaj, priporočiti (priporočati) komu kaj, pregovoriti (pregovarjati) koga k čemu, v kaj, prigovoriti (prigovarjati) komu kaj: multa multis saepe suasit perperam Pl., quibus temporibus aliquid Pompeio suasi Ci., quod ipse tibi suaseris Ci. ep., non haec tibi litora suasit Delius V., parsimoniam omnibus suadere Iust.
d) s finalnim stavkom: Q., Vell., Front. idr., istud facias ipse, quod faciamus nobis suades Pl., se suadere, Pharnabazo id negotii daret N., suadeo cenemus Petr., ut decumbamus suadebo Pl., suadebit tibi, ut discedas Ci., suadent, uti seque et oppidum tradat S., huic ille suasit, ne se moveret N., suadere … Prisco, ne supra principem scanderet T.
e) z inf.: Cu., mori, suadere alicui in gestu discendo histrionum more elaborare Ci., celerare fugam patriāque excedere suadet V., petere Aoniae suadebant tuta sorores otia O., suaserim et antiquos legere … et novos Q., suadet Tiridati precibus Caesarem aggredi T.
f) z ACI: Iuturnam misero … succurrere fratri suasi V. svetovala sem Juturni, naj pride na pomoč … ; occ. (o stvareh) k čemu (na)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, (po)gnati, nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati): suadentque cadentia sidera somnos V., tantum religio potuit suadere malorum Lucr., assiduus timor omnia experiri suadet Sen. ph., hinc tibi … saepes … saepe levi somnum suadebit inire susurro V., nunc me pietas matris potius commodum suadet sequi Ter., tua me virtus quemvis efferre laborem suadet L., quis metus aut hos aut hos arma sequi ferrumque lacessere suasit? V., ingenium, cui nulla malum sententia suadet ut faceret facinus Enn.

2. pregovoriti (pregovarjati), prepričati (prepričevati) (redko = persuadeo) z ACI: Aus. idr., nisi multorum praeceptis multisque litteris mihi ab adulescentia suasissem nihil esse in vita magno opere expetendum nisi laudem atque honestatem Ci., suadebant amici … nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci., ut te suadeant meos explorare vultus Ap.; v pass.: Megadorus a sorore suasus ducere uxorem Pl., sororum pernicioso consilio suasa Ap., immortalitatem habere confiditis paucorum asseverationibus suasi Arn.

3. posvetovati se o čem, glede česa: suasuris de pace, bello, copiis Q. Od tod adv. pt. pr. suādenter pregovarjajoč(e): ut loquamur suadenter in litibus Arn.

Opomba: Suādent (trizložno): Lucr.

suasive, suasory [swéisiv, -səri] pridevnik (suasively prislov)
prepričevalen; ki prigovarja (to k, za)
prepričuje (of o)