Franja

Zadetki iskanja

  • faraud, e [faro, d] adjectif, familier gizdalinski, nadut, domišljav, širokousten, bahav; masculin gizdalin, bahač, širokoustnež

    faire le faraud bahati se, širokoustiti se
  • farci, e [farsi] adjectif nadevan (perutnina, paradižnik, itd.); figuré poln, natlačen, natrpan

    choux masculin pluriel farcis sarma
    poivrons masculin pluriel farcis nadevana paprika
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • farfelu, e [-fəlü] čudaški, prenapet

    projet masculin farfelu fantastičen načrt
  • farina f

    1. moka:
    farina bianca bela moka
    farina gialla koruzna moka
    fior di farina najfinejša moka
    non è farina del tuo sacco pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    vendere semola per farina pren. komu kaj natvesti, prodajati kaj kot čisto zlato
    farina netta, schietta pren. poštenjak
    PREGOVORI: la farina del diavolo se ne va in crusca preg. nepošteno pridobljeno, hitro zgubljeno

    2.
    farina d'ossa kostna moka
    farina fossile fosilna moka
  • farinacé, e [-nase] adjectif mokast, moki podoben
  • fascié, e [fasje] adjectif, zoologie progast
  • fascinant, e [fasinɑ̃, t] adjectif očarljiv, ki fascinica
  • fascisant, e [fasizɑ̃, t] adjectif ki se nagiblje k fašizmu, ki pripravlja fašizem
  • fastīdiōsus 3, adv. (fastidium)

    I.

    1. fizično kočljiv, razvajen: quod illic fastidiosus est Pl., fastidiosae enim (vaccae) fiunt Varr., aurium sensus fastidiosissimus Corn.

    2. klas. le pren.
    a) poln gnusa, mržnje, nejevolje, naveličan česa, nejevoljen: huic ego iam stomachans fastidiose „immo ex Sicilia” inquam Ci., fastidiose venditabat (tunicam) Petr.; z objektnim gen.: f. Latinarum (litterarum) Ci., dominus terrae f. H. naveličan zemlje.
    b) α) izbirčen, kočljiv, ki ga je (ki se da) težko zadovoljiti: aedilis Pl., Antonius facilis in causis recipiendis erat, fastidiosior Crassus Ci., ut ita fastidiosae mollesque mentes evadant Ci. občutljivi (za krivice) in razdražljivi, f. aestimator Sen. ph., est enim res difficilis, ardua, fastidiosa Plin. iun. kočljiva, paene fastidiose iudicamus Ci., fastidiose in caelum recipi Ph. šele po dolgem času ali šele po dolgi preizkušnji. β) ošaben, nedostopen, nepriljuden, trd: in superiores contumax, in aequos et pares f. Corn., fastidiosissimum mancipium Plin. iun., nolo enim dicere de tam suavi homine fastidiosius Ci.

    II. gnus vzbujajoč, (na)gnusen, ogaben, zoprn: aegrimonia H. toga, ki vzbuja življenja gnus, fastidiosam desere copiam H., fastidiosissimae foeditates Tert.
  • fastīgātus 3, adv. -ē, gl. pri fastīgo.
  • fastīgō -āre -āvī -ātum (fastigium) napraviti, da se kaj poševno ali šilasto vzdiguje (vzpenja), od tod

    I. kaj navzgor zožiti, zašiliti: Sil.; nav. refl. se fastigare ali med. fastigari poševno se dvigati, šilasto se končevati, biti šilast (koničast): Africa se molliter fastigat Mel., folia … in exilitatem fastigantur Plin. Sicer skoraj le pt. pf. fastīgātus 3, adv.

    1. ki se poševno dviga, poševno vzpenjajoč se, položen, strm: testudo fastigata L., collis est in modum metae in acutum cacumen … fastigatus L., eaedem (stellae) breviores et in mucronem fastigatae Plin.

    2. navzdol poševen, položen, nagnjen, kot adv. poševno: collis leniter fastigatus C., signa … non directe ad perpendiculum sed fastigate … defixerat C. —

    II. pren.

    1. povišati: statum celsitudinis aliquā re Sid. Od tod adj. pt. pf. fastigātus 3 vzvišen, visok: duo fastigatissimi consules Sid. prevzvišena, felicitas fastigatissima Sid. na vrhuncu stoječa.

    2. z naglasnim znamenjem opremiti: M. — Soobl. fastīgiō -āre: M., Isid. (tudi pri Plin. najdemo (po nekaterih verzijah) dvakrat to obl.).
  • fata f

    1. vila:
    bella come una fata lepa kot vila
    fata morgana fata morgana

    2. pren. dobra vila, dobrotnica:
    era la fata dei poveri e ammalati bila je dobrotnica revežev in bolnikov
  • fatal, e, als [fatal] adjectif usoden, fatalen; neizogiben, neizbežen; nesrečen; smrten

    accident masculin fatal smrtna nesreča
    coup masculin fatal smrten udarec
    erreur féminin fatale usodna napaka
    femme féminin fatale zapeljivka, vamp
  • fatigant, e [-gɑ̃, t] adjectif utrudljiv, naporen; težaven; nadležen
  • fatigué, e [fatige] adjectif utrujen; slab, trpeč; obrabljen, ponošen

    couleur féminin fatiguée obledela barva
    champ masculin fatigué izčrpana njiva
    vêtements masculin pluriel fatigués ponošena obleka
  • fatto1 agg.

    1. narejen, oblikovan, izdelan:
    persona ben fatta postavna oseba
    come Dio l'ha fatto gol, nag
    è fatto così takšen je
    com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
    fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

    2. zrel:
    frutti fatti zreli plodovi
    uomo fatto zrel človek
    ragazza fatta zrelo, godno dekle
    a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

    3. opravljen, izvršen, storjen:
    ben fatto! odlično!
    a conti fatti pren. končno, navsezadnje
    è fatta ni pomoči; kar je, je
    detto fatto rečeno, storjeno
    è presto fatto takoj

    4. primeren:
    essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
    fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj
  • fatto2 m

    1. dejanje; dejstvo:
    un fatto strano nekaj čudnega
    fatto d'arme oborožen spopad
    fatto di sangue umor; krvav zločin
    mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
    cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
    passare a vie di fatto stepsti se
    i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
    in fatto di glede, kar zadeva

    2. dogodek, slučaj:
    raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
    il fatto sta, il fatto è che v resnici

    3. stvar, zadeva, slučaj:
    badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
    andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
    impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
    sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
    dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

    4. (v pleonastični rabi)
    il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel
  • fatuus 3, adv.

    1. neumen, bedast, nespameten: Ter., Sen. ph. fatuus et amens es Ci.; kot adv.: Q., Eccl.; kot subst. fatuus -ī, m,
    a) tepec, norec (v vedenju): Cat., Iuv.
    b) bedak, norec in fatua -ae, f tepka, norica; take ljudi so imeli rimski velikaši za zabavo: Sen. ph., Lamp.

    2.
    a) pren. (o stvareh) neumen, narobe(n), omleden: Aug., (litteras) sat fatuas dedisti Ci. ep., fatuam sententiam dixit Sen. ph.; pesn.: bipennis insula et fatua Iuv.
    b) (po okusu) plehek, pust, omleden: beta, placenta Mart., sal Eccl.
  • fauché, e [foše] adjectif, familier brez denarja; masculin oseba, ki nima denarja