Franja

fors-an, adv. (ixpt. z zamolčanim sit = fors[sit], an) morda, morebiti; s cj.: Ter., forsan aliquem verum auctores antiqui tradiderint L., et f. isto uterer beneficio Auct. b. Afr., occurrat mihi f. aliquis Q.; z ind.: Mart., forsan et haec olim meminisse iuvabit V., huic uni f. potui succumbere culpae V., et mihi f. tibi quod negarit, porriget hora H.; brez glag.: pernicies tibi paratur, f. et miserae mihi Ph.

forsitan, adv. (ixpt. = fors sit, an) morda, morebiti, mogoče; s cj.: Ter., f. quispiam dixerit Ci., nimium f. haec illi mirentur Ci., maior ars aliqua f. esset requirenda Ci., f. nomen haberet O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: f. quaeratis, qui iste terror sit Ci. f. et, scrobibus quae sint fastigia, quaeras V.; kot adv. z ind.: f. ea tibi dicta sunt mendacia Pl., longiorem orationem causa f. postulat Ci., et illi quidem f. et publica, sua certe liberata fide ab Caudio in castra Romana inviolati redierunt L., f. „Filia“ dixit O., f. et pugnas veniet germanus in ipsas Sil.; brez glag.: multa tulimus, spe f. recuperandae libertatis Ci.

fosfat moški spol (-a …) kemija das Phosphat
vsebujoč fosfate phosphathaltig
brez fosfatov phosphatfrei

four² [fɔ:] samostalnik
štirica
navtika četverec
množina 4% vrednostni papirji
množina tekme četvercev

on all fours po vseh štirih; v polnem soglasju
a coach and four četverovprežnik
coxed four četverec s krmarjem
light four, coxwainless four četverec brez krmarja

Frage, die, (-, -n) vprašanje; ohne Frage nedvomno, brez dvoma; eine offene Frage odprto vprašanje; eine Frage an jemanden richten nasloviti vprašanje (komu); eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden načeti vprašanje; es ist die Frage vprašanje je...; es ist eine Frage der Zeit je samo vprašanje časa; es erhebt sich die Frage postavlja se vprašanje; das ist keine Frage ni vprašanje/vprašljivo; außer Frage stehen (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, (zweifellos sein) biti izven dvoma; zur Frage stehen biti na dnevnem redu; in Frage kommen priti v poštev; in Frage stellen dvomiti o, postavljati pod vprašaj; in Frage gestellt werden postajati vprašljiv; in Frage stehend zadevni, obravnavani

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

franc, franche [frɑ̃, š] adjectif prost, odkrit, odkritosrčen; lojalen; pravi, pristen, naraven

huit jours francs polnih osem dni
arbre masculin franc necepljeno drevo
corps masculin franc četa prostovoljcev, neregularnih vojakov
coup masculin franc (sport) prosti strel
port masculin franc svobodno pristanišče
terre féminin franche vrtna zemlja
zone féminin franche prosta cona
franc de port, de tous frais, de tout droit de douane, d'impôts prost poštnine, vseh stroškov, vseh carinskih pristojbin, davkov
une franche canaille prava kanalja
franc pédant pravi (pravcati) pedant
avoir les coudées franches imeti vso svobodo delovanja
jouer franc jeu igrati odkrito, brez prikritih namenov
montrer une franche hostilité odkrito pokazati svojo sovražnost
parler franc et net odkrito govoriti

franchement [frɑ̃šmɑ̃] adverbe odkrito, odkritosrčno; jasno; odločno, s poudarkom

à franchement parler odkrito rečeno
dire franchement odkrito, gladko reči, povedati
sauter franchement un obstacle brez oklevanja preskočiti oviro
franchement, non odkrito povedano, ne

franco¹

A) agg. (m pl. -chi)

1. prost, oproščen:
merce franca di dogana, di dazio carine oproščeno blago
zona franca prosta carinska cona
porto franco prosta luka
franco muratore prostozidar
franco tiratore ostrostrelec; prosti strelec (kdor v parlamentu glasuje proti direktivam lastne stranke)
franco di porto oproščen poštnine (na račun pošiljatelja)
farla franca poceni, brez kazni se izmazati

2. odkrit, odkritosrčen, iskren:
discorso franco odkrite besede
voglio essere franco con te s tabo hočem biti odkrit

3. samozavesten; ponosen, drzen:
piglio franco samozavestna drža
andar franco biti samozavesten

B) avv. odkrito, neprisiljeno

franco prost, svoboden; odkrit; franco

franco de porte(s), franco porte brez poštnine, brez prevoznine
puerto franco svobodna luka
seré franco govoril bom čisto odkrito

francóski French

francóski jezik French, the French language
francósko žganje French brandy, cognac
znati nekaj francóskih besed to have a smattering of French
po francósko (brez poslovitve) oditi to take French leave
francóski Kanadčan ZDA žargon Canuck
francóskokanadski ZDA žargon canuck

fránko franco

franko vagon franco sobre vagón; (= brez poštnine) franco (de porte)

franquette [-kɛt]

à la bonne franquette (familier) brez ceremonij, po domače, preprosto, odkrito(srčno)
repas masculin à la bonne franquette preprost obed

fraus, fraudis, gen. pl. fraudium in poklas. fraudum, f (prim. lat. frūstrā, frūstrāre)

1. prevara, premama, ukana, sleparstvo, zvijača, lokavost, goljufija: fraus odio digna maiore Ci., aut vi aut fraude Ci., T. Roscius socios omni (z vsakovrstno) fraude fefellit Ci., omnes eius fraudes atque fallaciae Ci., qui fons est fraudium Ci., adductus est in iudicium Polemocrates de fraude a Dione Ci., zaradi sleparstva, per summam fraudem Ci., sine fraude C., L. pošteno, odkrito, fraude perspectā C., fraude ac dolo aggredi L., fraude mala H. zvito, po tatinsko, fraudem facere legi Pl., L. ali fraudem facere contra legem L. ali adhibere fraudem legi Gell. zakon kršiti, lokavo se mu izogniti, tako tudi fraudem facere senatūs consulto Ci. ep.; v pass. fraus legi fit Dig. S subjektnim gen.: pertuli fraudem invidorum Ci., fraude ac dolo Hannibalis L. po prevari in zvijači; pren.: fraude loci et noctis V., caeli sereni fraude deceptus V. po varljivi vedrini, non hostium, sed locorum fraude Cu., fraude locorum prior T. močnejši (silnejši) od nas zaradi varljivih tal, montium fraude Fl.; z objektnim gen.: cum omnis ab iis fraus … adulescentium nasceretur Ci., cum fraudem legis ostendero Ci. da se je izognil zakonu, fr. concordiae Iust., si quid in fraudem creditorum factum sit Dig. v prevaro upnikov, da bi bili upniki prevarani.

2. occ. prevara samega sebe, pomota, zmota: is me in hanc illexit fraudem Pl., imperitos in fraudem illicis Ter., pellicere in fraudem Lucr., quae iacere in fraudem possent Lucr., in eam fraudem videtur mihi divinitus incidisse Ci., in fraudem delabi, in fraudem deduci Ci., quis deus te in fraudem egit? Ci., haec te opinio falsa in istam fraudem impulit Ci., sua quemque fraus maxime vexat Ci.

3. meton. (po sleparstvu prizadeta) škoda, okvara, izguba: id mihi fraudem tulit Ci., ne ea res Verri fraudi esse posset Ci. da bi mu to ne moglo škodovati, da bi mu to ne moglo biti v škodo, ne fraudi sit VII viris, quod … Ci., senatus diem statuit, ante quam liceret sine fraude discedere S., nodo coërces viperino sine fraude crines H. ne da bi jim škodila … , quod sine fraude mea populique Rom. fiat L. brez moje škode in škode rim. naroda, ut qui transisset, sine fraude esset L. da bi ostal nekaznovan, fraus et ipsa noxa dicitur et quasi poenae quaedam praeparatio Dig.

4. metaf. hudodelstvo, zločin, pregrešek, pregrešitev, pregreha: si Rabirius fraudem capitalem admisit Ci., fraudes inexpiabiles concipere Ci., fraudem suscipere Ci., scelus fraudemque nocentis dicendo subicere odio civium Ci., qui capitalem fraudem ausi (po drugih frausi) in vinculis essent L. fraudem committere H.

5. meton. slepar, goljuf: fur, fugitive, fraus populi! Pl., gerro, iners, fraus … Ter.

6. pooseb. Fraus Prevara, boginja prevare: Ci., M.

Opomba: Stlat. skrč. obl. frūs, od tod frūdī = fraudī Lucr., frūdēs = fraudēs Naev. fr.

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

Freiwild, das, Freiwild sein figurativ biti brez zaščite/zunaj zakona

French² [frenč] pridevnik
francoski

to take French leave oditi brez slovesa
French beans stročji fižol
French bread francoski kruh, dolga ozka štruca
French chalk krojaška kreda
French drain gramozni filter
French grey rožnatosiva barva
French horn glasba rog
French polish šelakova barva

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.