screw1 [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek
Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga
Zadetki iskanja
- screw2 [skru:] prehodni glagol
pritrditi z vijakom (on na)
priviti; ojačiti, okrepiti; pritiskati, tlačiti, izkoriščati
figurativno strogo izpraševati; obračati (one's head glavo)
vrteti; zviti; nakremžiti, deformirati (obraz)
neprehodni glagol
dati se priviti
figurativno vrteti se, viti se; izvajati pritisk
figurativno biti skopuh, krvoses
šport zavrteti se v stran
to screw o.s. into s.th. figurativno vmešati (vsiliti) se v kaj
to screw a lock on the door z vijaki pritrditi ključavnico na vrata
he screws his tenants on privija, izkorišča svoje najemnike
he screwed his face into a sort of smile skremžil je obraz v nekak nasmešek
to screw one's face into wrinkles nakremžiti se
this nut screws well ta matica se dobro privija
his head is screwed (on) the right way figurativno ima glavo na pravem koncu, je bister
he screwed (a)round uneasily in his chair nemirno se je obračal na svojem stolu - scrimp [skrimp] prehodni glagol
varčevati, skopariti (s čim), ne privoščiti komu, nezadostno oskrbeti (koga) (for z)
neprehodni glagol
skopariti, ne si privoščiti (on česa) - scruple2 [skru:pl]
1. samostalnik
pomislek, dvom; tankovestnost; neodločnost, oklevanje, obotavljanje, kolébanje
man of no scruple človek brez vesti
to have scruples about imeti pomisleke glede
to make no scruple (to do s.th.) ne se pomišljati (kaj napraviti)
2. neprehodni glagol
imeti pomisleke, pomišljati se, oklevati, obotavljati se, biti neodločen
prehodni glagol
arhaično oklevati pred (čem)
I would scruple a lie okleval bi, preden bi lagal
he does not scruple to lie on ne okleva pred lažjo - scrupule [skrüpül] masculin
1. (nekoč) 24. del unče (utežna enota)
2. skrupel, pomislek; tankovestnost, tankovesten dvom; skrajna vestnost; (= scrupule de conscience) očitanje vesti; bojazen
sans scrupule brez pomislekov, brezvesten, lahkomiseln
scrupule excessif pretirana tankovestnost
homme masculin de scrupule tankovesten, skrajno vesten človek
étaler son luxe sans scrupule razkazovati svoj luksus brez pomislekov, brez vsake sramežljivosti, sramu
se faire un scrupule de quelque chose imeti pomisleke glede česa, obotavljati se
les scrupules ne l'étouffent pas on ne pozna pomislekov - se1 sich (jaz ich mich, ti du dich, on/ona/ono er/sie/ es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
| ➞ → sebe - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - se se
él se lava on se umiva
se dice, dícese pravijo
veráse (se verá) luego bomo takoj videli
¡se agradece! (pop) hvala lepa!
¡ya se sabe! (pop) seveda! kajpak!
se (= le, les)
yo se lo dije (a él) rekel sem mu (ji, jim, Vam) to
¡díselo (a él)! reci mu to!
érase un rey nekoč je bil kralj (v pravljicah)
se tiene mucho dinero (on) ima mnogo denarja - sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko
at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo) - seat1 [si:t] samostalnik
sedež, stol, stol brez naslonjala, klop, sedišče; prestol; zadajšnji del hlač; sedalo, zadnjica; bivališče, sedež, posestvo (dvorec); način vedenja
the seat of the disease žarišče bolezni
reserved seat rezerviran sedež
I have booked three seats for Hamlet vzel (rezerviral) sem tri sedeže za Hamleta
he has a good seat dobro sedi na konju
he has a seat on the board on je član odbora
keep your seat! (nikar) ne vstajajte!
to lose one's seat pasti iz sedla; ne biti ponovno izvoljen v parlament
he lost his seat in Parliament izgubil je svoj sedež v parlamentu, ni bil zopet izvoljen v parlament
to resume one's seat zopet sesti
to take a seat sesti
to take one's seat sesti na svoj (stalni) sedež
take your seat please! sedite, prosim!
I spent the weekend at his seat in Sussex preživel sem konec tedna na njegovem podeželskem dvorcu v Sussexu - seat2 [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se
seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol - sêbe
biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
on je ves iz sêbe he is beside himself
(on) za sêbe for himself
(jaz) sam od sêbe of myself - sêbi
priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round - secousse [səkus] féminin stresljaj; pretres; potres(ni sunek); figuré udarec; figuré, médecine šok
par secousses v sunkih, sunkoma; neredno
secousse tellurique potres, potresni sunek
ça a été pour moi une terrible secousse to je bil zame hud šok
(figuré, familier)
il n'en fiche pas une secousse on ne naredi ničesar - secrecy [sí:krisi] samostalnik
molčečnost, diskretnost; čuvanje skrivnosti (tajnosti), skrivnost, tajnost; skritost; oddaljenost, ločenost, samotnost; zaprtost vase, nekomunikativnost
in secrecy skrivaj
in all secrecy v vsej tajnosti
prepared in great secrecy pripravljen v veliki tajnosti
sworn to secrecy s prisego zavezan k molčečnosti
I cannot rely upon his secrecy ne morem se zanesti na njegovo molčečnost
there was no secrecy about it tega niso prikrivali
he is given to secrecy on je rad skrivnosten - sécréter [sekrete] verbe transitif, physiologie izločiti, izločevati; širiti okrog sebe
le foie sécrète la bile jetra izločajo žolč
il sécrète l'ennui on širi dolgočasje okrog sebe - security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok
securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine - sedáj now; at present; actually; this moment; at the moment of speaking (oziroma writing)
sedáj ne not at present
do sedáj until now, up to now, up to this time
ravno sedáj just now, this moment
za sedáj for the present, for the time being, for this once, for the nonce
takoj sedáj immediately, instantly, at once
sedáj ali nikoli now or never
od sedáj naprej from now on, from this time on, henceforth, in the future
sedáj...sedáj now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
sedáj to, sedáj ono now this... now that
kaj sedáj? what now?, well then?
sedáj, ko... now that...
sedáj te pa imam! now I have caught you!, pogovorno now I've got you! - sédentaire [sedɑ̃tɛr] sedentaren, ki veliko sedi; ki je stalno v istem kraju, ne hodi z doma; stalno nastanjen v nekem kraju
il est trop sédentaire on preveč sedi
troupes féminin pluriel sédentaires stalno nastanjene čete
vie féminin, travail masculin, profession féminin sédentaire sedentarno življenje, delo, poklic
les sédentaires et les nomades stalni naseljenci in nomadi - sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)
I. (o živih bitjih)
1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.
2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).
3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –
II. metaf. (o neživih subj.)
1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.
2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.
3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.