Franja

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

arēnārius 3 (arēna)

1. peščen: lapis Serv., Cass. peščenjak.

2. za igrišče namenjen: pila Isid.

3. za boje v amfiteatru namenjen (prim. arēna 2. d): fera Amm. Od tod subst.
a) arēnāria -ae, f(sc. fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ci.; pl. tudi heterogen. arēnāria -ōrum, n.; Vitr.
b) arēnārius -iī, m α) učitelj začetnega računstva (ker so številke pisali na tablo, posuto s peskom): Ter. β) borec v amfiteatru, gladiator: Petr., Dig.

Arēopagus (Arēopagos) in Arīopagus (Arīopagos) -ī, m (Ἄρειος πάγος , od tod tudi Arēos pagos: Varr. ap. Aug., Sen. ph., Areios pagus [Arīos pagus]: Val. Max.) Aresov grič, Areopag v Atenah, zahodno od Akropole: Varr. ap. Aug., Ci.; met. areopag, vrhovno sodišče; člani so zborovali v hiši, zgrajeni iz ilovice: Varr., Ci., Sen. ph., Plin. Od tod subst. Arēopagītēs (Arīopagītēs) -ae, m: Ci. ali Arēopagīta (Arīopagīta) -ae, m: Vulg. (Ἀρειο-παγίτης) areopagit, član areopaga; v pl.: Varr., Ci. idr.; apel. (porogljivo): praeclari Areopagitae Ci. ep. nepristranski sodniki; od tod adj. Arēopagīticus 3 areopagitski, areopaški: Sid.

Arēs -is, m (Ἄρης) Ares, gr. bog vojne; apel. velik junak: Pl. Od tod adj. Arēus (Arīus) 3 (Ἄρειος) Aresov: Areum iudicium (areopag) T.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

Argaeus² -ī, m: Cl. ali Argaeus mōns: Plin., Amm. Argaj, Argajska gora, visoko, vedno zasneženo gorovje v Kapadokiji. Od tod adj. Argaeus 3 argajski: gramina, nives Cl.

Arganthōnius -iī, m (Ἀργανϑώνιος) Argantonij, tarteški kralj, ki je doživel visoko starost: Ci., Val. Max. Od tod adj. Arganthōniacus 3 Argantonijev, argantonijski: nepotes Sil.

argentārius 3 (argentum) srebrov, srebrn: metalla Plin. rudniki srebra, creta Plin. tripel, loščilo za srebro, plumbum Plin. zmes iz enakih delov kositra in svinca, faber Icti. srebrar; pren. denaren: Ca., Suet., Dig., auxilium, inopia Pl., cura Ter., tabernae L. menjalnice, vicus Aug. menjalniška cesta. Od tod subst.

1. argentārius -iī, m
a)(sc. faber) srebrar: Cod. Th.
b) menjalec, bankir: Pl., L., Q. idr., pecuniam argentario promittit Aebutius Ci.

2. argentāria -ae, f
a)(sc. fodīna) rudnik srebra: vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b)(sc. taberna ali mensa) menjalnica, banka: Pl., argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L.; met.(sc. ars ali negotiatio) menjalništvo: arg. non ignobilis Ci., argentariam facere Ci. ali administrare Icti. opravljati menjalništvo, argentariam dissolvere Ci. opustiti menjalništvo, likvidirati.

3. argentārium -iī, n predalnik za srebro: Ulp. (Dig.).

Argentorātus -ī, f ali Argentorātum -ī, n Argentorat, vangionsko mesto v gornji Germaniji (zdaj Strassburg): Eutr., Amm. Od tod adj. Argentorātēnsis -e argentoratski, pri Argentoratu: campi Aur., pugna Amm.

ärgern jeziti, spravljati v slabo voljo, (necken) dražiti; sich ärgern jeziti se, hudovati se; sich krank/blau/schwarz ärgern zboleti/pomodreti/počrneti od jeze

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.

Argō¹ -ūs, acc. in abl.-ō, heterocl. acc. tudi Argōn (Pr.), f (Ἀργώ) Argo (gen. Arge), ladja, s katero je Jazon s svojimi tovariši plul v Kolhido po zlato runo: V., O., Pr. idr.; od Minerve kot „ladja Argo“ uvrščena med zvezde: Ci. (Arat.), Hyg., Col. Od tod adj. Argōus 3 (Ἀργῷος) Argin, argonavtski: remex H., columba Pr., mālus, ratis, vela Val. Fl.; subst. Argonautae -ārum, m (Ἀργοναῦται) argonavti (= Jazon in tovariši): Varr., Ci. idr., porticus ali spatia Argonautarum Mart. argonavtsko stebrišče v Rimu s podobami argonavtskih dogodkov; glede na ἀργός (len, brezdelen) rabi Mart. (III, 67, 10) v besedni igri ime Argonautae v pomenu „leni mornarji“: non nautas puto vos, sed Argonautas.— Od tod subst. Argonautica -ōrum, n(Val. Fl.) Argonavtika, pesnitev o potovanju argonavtov.

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

argue [á:gju:]

1. prehodni glagol (for, against)
dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

2. neprehodni glagol
pričkati se (from)
sklepati (about)
diskutirati, razpravljati

to argue against s.th. nastopiti proti čemu
it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
to argue sagacity kazati bistroumnost
to argue the point spodbijati zadevo

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

Arī̆a¹ -ae, f (Ἀρία ali Ἀρεία) Arija, Areja, najpomembnejša med vzhodnimi pokrajinami perz. kraljestva: Mel., Amm.; čez njo teče reka Arī̆us -ī̆ī, m (Ἄριος, Ἄρειος) Arij, Arej ali Arī̆ās -ae, m Arija: Plin., Amm. — Od tod Arī̆i -ōrum, m (Ἄριοι, Ἄρειοι) Arijci, Arejci, preb. arijske pokrajine: Cu., Plin.

Ariadnē -ēs, f in (v lat. obl.) Ariadna -ae, f (Ἀριάδνη) Ariadna, hči kralja Minoja in Pazifaje, pomagala je Tezeju iz labirinta, toda ta jo je zapustil na otoku Naksu, kjer jo je Bakh vzel za ljubico; njena krona postane ozvezdje: O., Hyg., Pr., Mel. Od tod adj. Ariadnaeus 3 Ariadnin: sidus O., tempora Cat.