Franja

plim|a ženski spol (-e …) die Flut (nizka ob prvem in zadnjem krajcu Nippflut, viharna Sturmflut, visoka Hochflut, Springflut)
plima in oseka Ebbe und Flut
višina plime die Fluthöhe
tabla z oznako plime in oseke die Gezeitentafel

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

pljuska|ti (-m) pljus(k)niti platschen, schwappen (ob gegen); valovi ob kaj: (etwas) überspülen, bespülen, rahlo: plätschern; tekočina čez rob posode: schwappen, überschwappen

pljúskati pljúskniti to splash, to plash; to dash; to splatter

pljuskajoč splashy, plashy
valovi pljuskajo ob obalo the waves are breaking on the beach

pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra

plòviti -īm
1. pluti: ploviti morem, na pučinu, pod našom zastavom; ploviti protiv struje, sa strujom pluti proti toku, s tokom
2. ploviti konja prepeljevati konja čez reko ob čolnu ali splavu

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

plúti to navigate; to sail; to voyage

plúti ob obali to coast; to hug the coast
plúti po morju to sail the sea, pesniško to plough the sea
brod redno plove po reki the ferryboat plies the river

plúti (plôvem) imperf.

1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?

2. pren. correre, volare

3. pren. diffondersi

poblaznéti to go mad, to lose one's mind; to take leave of one's senses

človek bi poblaznel ob tem it is enough to drive one mad, pogovorno it's enough to drive you round the bend (ali up the wall)

pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosságZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.

pocedíti to make flow (iz from)

sline se mi pocedijo my mouth waters
sline so se mi pocedile ob tem it made my mouth water

pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

A) perf., imperf.

1. pog. bere, scolare, scolarsi:
celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

2. pog. pren.
pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

podivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichire, inselvatichirsi:
od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili

podpréti to support; (pomagati) to assist, to aid, to help, to sustain, to favour, to give (ali to lend) assistance; (predlog) to second; (odobriti) to uphold, to countenance; (s prispevki) to contribute; (da ne pade) to hold up, to keep from falling; (s kolom) to prop up; (z zidom) to retain, to underpin; (jambor z vrvjo) to stay; (braniti) to back (up) to advocate

podpréti predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion
predlog so podprli... the proposal was supported by...
podpréti svoje mnenje to back one's opinion
podpréti se na, ob to lean on

podrgn|iti (-em) drgniti reiben, streifen, anstreifen (z … ob mit … gegen)

podzemna samostalnik
1. (vlak) ▸ földalatti, metró
Sedem na podzemno in se odpeljem do postaje Liverpool Street. ▸ Felszállok a földalattira és a Liverpool Street állomásig utazom.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, metro, podzemeljska železnica

2. (proga) ▸ földalatti, metró
V tistem sem opazila, da je ob vhodu v podzemno nenavadno veliko ljudi. ▸ Ekkor vettem észre, hogy szokatlanul sokan vannak a metró bejáratánál.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, metro, podzemeljska železnica

pogačica samostalnik
1. (kost) ▸ térdkalácsTo koleno me je občasno bolelo pri počepih z utežmi, kar je bila še posledica stare poškodbe pogačice. ▸ Ez a térdem néha fájt, Amikor súlyzóval végeztem gugolásokat, néha fájt ez a térdem, ami még egy régi térdkalács sérülés következménye volt.

2. (jed) ▸ pogácsaIz zmesi oblikujemo pogačice in jih po obeh straneh opečemo na oljčnem olju. ▸ A keverékből pogácsát formázunk, és olivaolajban megforgatva sütjük ki.

3. botanika (rastlina) ▸ zergeboglár Pogačice dobro uspevajo na obrežjih, ob vrtnih ribnikih ali v vlažnih jarkih. ▸ A zergeboglár a partokon, kerti halastavak mellett vagy nedves árkokban fordul elő bőségesen.
Povezane iztočnice: navadna pogačica