Franja

deléžen sharing; participating

biti deléžen pri to partake in, to participate in, to share in

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

delict [dí:likt] samostalnik
prestopek, prekršek, kršitev zakona

pravno in flagrant delict pri samem dejanju, na gorkem, in flagranti

dēliquiō (dēlinquiō) -ōnis, f (dēlinquere) pojemanje, pohajanje, primanjkovanje: Gell. ap. Serv., quin mihi et parentum et libertatis apud te deliquio siet Pl. da hočem pri tebi izgubiti in starše in svobodo.

délit¹ [deli] masculin prestopek, pregrešek, kaznivo dejanje, delikt; hudodelstvo

corps masculin du délit corpus delicti, dokazilo hudodejstva
délit de chasse, de douane, de forêt lovski, carinski, gozdni prestopek
délit de fuite (automobilisme) pobeg voznika
délit contre les mœurs prestopek zoper nravnost
délit de presse tiskovni prestopek
délit rural poljski prestopek (poškodba njive, itd)
prendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju
je te prends en flagrant délit de mensonge sedaj sem te pa ujel na laži
coupable de délit kriv prestopka

delíti diviser, partager, distribuer ; (ločiti) séparer

(pri kartah) vi delite à vous la donne

delivery [dilívəri] samostalnik
osvoboditev, rešitev (to)
izročitev, dostava; podajanje (žoge); odtok; predavanje, govor
pravno prenos; porod
tehnično učinek (črpalke, kompresorja)

ameriško special delivery ekspresna pošiljka
delivery at door dostava na dom
delivery note tovorni list
against delivery po izročitvi
a good delivery dober udarec (pri kriketu)
telling delivery prepričevalen govor
pay on delivery po povzetju
delivery ward porodniški oddelek

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

delodajal|ec moški spol (-ca …) der Arbeitgeber
združenje delodajalcev der Arbeitgeberverband
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit

delovni kombinezon stalna zveza
(oprava za zaščito pri delu) ▸ munkásoverall
Sopomenke: delavski kombinezon

delphīn -īnis, acc. -īna, acc. pl. -īnăs, m (gr. δελφίν, δελφίς)

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: V., Pr., Poeta ap. Pers., curvi delphines, pandi delphines O.

2. pren. ozvezdje Delfin (med Orlom in Pegazom): Hyg., Delphin clarum sidus O., continua Delphin nocte videndus erit O. — Soobl. delphīnus -ī, m

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: Acc. fr., Plin., Plin. iun., Iuv., Gell., an tu … delphinum ullam anteferre censes figuram suae? Ci., cum … viderunt … delphinos se in portum conicientes Ci., Dyardenes … etiam delphinos … alit Cu.

2. pren.
a) ozvezdje Delfin: Varr., Col., Aus.
b) delfin = delfinu podoben vzvod pri vodnih orglah: Vitr.
c) delfin = delfinu podobna posoda: delphinos quinis milibus sestertium in libras emptos C. Gracchus habuit Plin.

deltoid samostalnik
1. geometrija (geometrijski lik) ▸ deltoid
2. anatomija (mišica) ▸ deltoid
Če so zadnje deltoidne mišice šibke, se to pozna pri količini dela, ki ga lahko opravijo prednji in ramenski deltoidi. ▸ Ha a hátsó deltoidizmok gyengék, az meglátszik az elülső deltoidok és a váll deltoidizmai által elvégezhető munka mennyiségében.

déluge [delüž] masculin vesoljni potop; naliv, ploha; figuré toča, poplava

déluge de paroles, de larmes, de sang ploha besed, poplava solz, krvi
cela date du déluge, remonte au déluge (familier) to je že (pra)staro
c'est d'avant le déluge to je iz predpotopne dobe, to je zelo staro
après nous le déluge! za nami, po naši smrti naj se zgodi, kar hoče!
(familier, figuré)

remonter au Déluge začeti zgodbo pri vesoljnem potopu, zelo daleč nazaj

Dēmarātus (v dor. obl. Dāmarātus) -ī, m (Δημάρατος) Demarat,

1. Bakhidej, ki je iz Korinta pobegnil v Tarkvinije, oče Tarkvinija Priska: Ci., L., Iust.

2. špart. kralj, ki je kot pregnanec živel pri Kserksu: Sen. ph., Iust.

3. Pitagorov oče: Iust.

démarche [demarš] féminin hoja; vedenje, počenjanje; napredovanje; figuré ukrep, korak, mera; intervencija

démarche légère lahka hoja
faire une démarche auprès de quelqu'un en faveur de quelqu'un intervenirati pri kom za koga
faire les premières démarches napraviti prve korake
faire des démarches napraviti potrebne korake, ukrepe; storiti, kar je potrebno
faire des démarches de porte en porte (commerce) akvirirati, pridobivati, nabirati odjemalce, naročnike na domu

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.