Franja

Pisaurum -ī, n Pizáver (Pizávrum), obalno mesto ob jadranski obali v Umbriji (zdaj Pesaro): C., Ci. ep. — Od tod adj. Pisaurēnsis -e pizávrski, iz Pizávra: Ci.

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

Placentia² -ae, f Placéncija (Placéntija), mesto ob Padu (zdaj Piacenza): L., Vell., Sil. — Od tod adj. Placentīnus 3 placéncijski (placéntijski): Ci.; subst. Placentīnī -ōrum, m Placéncijci (Placéntijci), Placentín(c)i: L.

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale

3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri

pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
naknadno plačati pagar posteriormente
vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
plačati (dolg) z delom pagar trabajando
dati se plačati hacerse pagar
plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
drago plačati (fig) pagar caro

plačil|o² srednji spol (-a …) za delo, strah, grehe, dobra dela: der Lohn (v gotovini Barlohn, v naravi Naturallohn); za mornarja: die Heuer; za umetnika: die Gage; v svobodnih poklicih: das Honorar (po uspehu Erfolgshonorar); (dotacija) die Zuwendung; za porabljeni čas ipd.: das Entgelt, priči: das Zeugengeld
plačilo na uro das Stundengeld
plačilo ob storniranju die Stornogebühr
plačilo po kosu/učinku der Stücklohn
plačilo po kolektivni pogodbi der Tariflohn
plačilo po uspehu das Erfolgshonorar
plačilo v naturalijah der Anteillohn, Sachlohn
figurativno der Lohn
Judeževo plačilo der Judaslohn (tudi figurativno)
nebeško plačilo religija Himmelslohn
dobiti plačilo figurativno seinen Lohn bekommen
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn

plačljív payable; to be paid

biti plačljív to fall due, to become due (ali to mature)
plačljív ob predložitvi payable on presentation (ali at sight)
vnaprej plačljív payable in advance
plačljív ob dostavi, izročítvi cash on delivery

plačljív payable, payant

plačljivo v 12 obrokih payable en 12 mensualités
plačljivo ob predložitvi, prinašalcu payable à vue, au porteur
plačljivo parkiranje stationnement moški spol payant

plāga¹ -ae, f (plangere; indoev. kor. *plāq-, *plāg- udariti; prim. dor. πλαγά = at. πληγή udar(ec))

1. udar(ec), mah(ljaj), zamah, sunek: Ter., O., Suet. idr., plagarum crepitus Ci., plagis vulnerari N., plagis confectus concidit Ci., plagam ferre V. hoteti udariti (mahniti), dant (sc. turbini) animos plagae V. udarci oživljajo; o udaru atomov ob atome: Ci., Lucr.; meton. prizadejani udarec (zamah, sunek) = rana: Pl., Ter., Suet. idr., plagam accipere Ci., plagam imponere, infligere Ci. ali inferre Plin., foediores plagae L.

2. pren. udarec, nezgoda, nesreča, izguba, škoda ipd.: hac perculsus plagā non succubuit N., levior est plaga ab amico Ci. izguba, accepit res publica plagam Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., oratio gravem plagam facit Ci. močno gane, se močno dotakne, seže globoko v srce.

planíti (-em) perf.

1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
planiti v sobo precipitarsi nella stanza
planiti pokonci saltare, balzare in piedi
solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

2. pren.
planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

3. (napasti) assaltare, attaccare

4. (ogenj) avvampare; pren.
rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

5. investire:
vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

6. gettarsi:
planiti po plenu gettarsi sul bottino
planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo

plát lado m

zadnja, zadajšnja plat lado posterior, parte f de atrás, (novca) reverso m, cruz f
druga plat medalje el reverso de la medalla
biti plat zvona tocar a somatén, (ob požaru) tocar a fuego
gledano s te plati visto desde este punto
z moje plati de mi parte
treba bi bilo slišati obe plati debería oírse a las dos partes

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plazo moški spol rok, odlog; odplačilo, obrok

plazo de entrega dobavni rok
a plazo na obroke
comprar (vender, pagar) a plazos kupiti (prodati, plačati) na obroke
a corto (largo) plazo kratko (dolgo) ročen
a plazo fijo ob določenem roku (terminu, času)
prórroga (ali prolongación) del plazo de pago podaljšanje plačilnega roka
en el plazo de tres meses v teku treh mesecev, v treh mesecih
en el plazo que marca la ley v zakonitem roku
plazo para reclamaciones reklamacijski rok
pedir (ali solicitar) un plazo prositi za odlog
prolongar el plazo odložiti, rok podaljšati

plaž|a¹ ženski spol (-e …) der Strand, Badestrand (nudistična FKK-Strand, Nacktbadestrand, peščena Sandstrand, sončna Sonnenstrand)
hotel ob plaži das Strandhotel
obleka za plažo der Strandanzug, das Strandkleid

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

Plēïas (Πληϊάς) ali Plēias ali Plīas (Πλειάς) -adis, f Plejáda, nav. pl. Plēïades (Plīades) -adum, acc. -adas, f Plejáde (čisto lat. Vergiliae), ozvezdje sedmerih zvezd (sl. Gostosevci, Gostožirci), po bajki sedmero Atlasovih (Atlantovih, Atlas) in Plejoninih (Pleïone) hčera: Elektra (Electra), Halkiona (Halcyone), Kelajno (Celaeno), Maja (Maia), Steropa (Sterope), Tajgeta (Taygete) in Meropa (Merope). Ob njihovem vzhodu se začne poletje, ob zahodu pa zima: navita tum stellis nomina facit, Pleiades, Hyades V., Pleias enixa est O., quis tunc aut Hyadas aut Pleiadas Atlanteas senserat? O., soluta Plias Stat., Pliadum nivosum sidus Stat., Pliada movere Val. Fl.

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

plesketáti (-ám) | pléskniti (-em) imperf., perf. schioccare; battere, tambureggiare:
dež je plesketal ob okna la pioggia tambureggiava sulle finestre