Franja

disopra

A) avv.

1. gori, gor

2. prej:
come ho già detto disopra kot sem prej povedal

B) agg. invar. gornji; zunanji

C) m invar. gornji del; zunanji del, zunanjost:
il disopra di un tavolo gornji del mize
il disopra di un abito zunanjost obleke

disperato

A) agg.

1. obupan

2. obupen, brezupen:
sforzo disperato obupen napor
alla disperata besno, silovito, za silo

B) m (f -ta)

1. obupanec, obupanka

2. pog. stradač, bednež

3. obsedenec:
lavora come un disperato dela kot obseden

dispose [dispóuz] prehodni glagol & neprehodni glagol
razpolagati, ukazati, urediti, razpostaviti, razmestiti; odrediti; znebiti se, odstraniti; (z)likvidirati; ovreči; proda(ja)ti; opraviti

man proposes, God disposes človek obrača, Bog obrne
to dispose of s.th. razpolagati s čim; urejati kaj; uničiti; ubiti; (raz)prodati; porabiti
to dispose of by will zapustiti v oporoki
to dispose of in marriage poročiti
to dispose of by auction prodati na dražbi
to dispose of once and for all za vselej urediti
to dispose of one's child to school poslati otroka v šolo
more than can be disposed of več kot je treba
a thing to be disposed of stvar, ki se da dobiti ali prodati
to dispose of a claim urediti reklamacijo
to dispose of goods prodati blago

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.

2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.

3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.Novinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.Sam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.Na dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.

4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között.

distress¹ [distrés] samostalnik
nadloga; gorje, žalost, tuga; sila, beda, revščina, stiska; nevarnost; zaplemba; zaplenjeno blago

distress signal znak kot prošnja za pomoč
distress committee odbor za pomoč pri katastrofah
to be in great distress for s.th. nujno kaj potrebovati
to levy a distress on zarubiti, zapleniti
pravno warrant of distress ukaz o izvršitvi

dīvīnātrīx -īcis, f (dīvīnātor: dīvīnāre) vedeževalka, prerokinja, kot adj. vedeževalska, preroška: divinatricum artium Tert., d. virga M.

divinidad ženski spol božanstvo

decir divinidades kot bog govoriti

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

dīvīsiō -ōnis, f (dīvidere)

1. (raz)delitev: bipartita Varr., orbis terrae S., in divisione Numidiae S., d. regni inter fratres Iust.; sramotilno = oskrunitev: Ci. ep. (IX, 22, 4), Q. (VIII, 3, 46); occ.
a) mat. delitev: binaria (z dvema) Aug., numeri Boet.
b) fil. in ret. razdelitev = razvrstitev: d. Panaeti Ci., officii Ci., d. tripertita Ci., quadripertita fuit d. tua Ci., d. verborum Q.; od tod tudi sklepanje, sklep, umovanje, v pl.: Arn.; kot govorna podoba naštevanje posameznih točk = razvrščanje, razvrstitev (μερισμός): Corn. (IV, 52).
c) divisionem (sententiae) postulare Asc. zahtevati, da se o posameznih točkah nasveta posamično glasuje (prim. dīvidō II.2.g)).

2. (po)razdelitev med … , razdaja(nje): agri Campani Ci., praediorum Vell., divisiones agrorum T.; divisiones multiplices Amm. razporeditve, divisiones tignorum Vitr. lega; met. (konkr.) kar se je jedi razdelilo, v pl.: Dig.

dīvīsor -ōris, m (dīvidere)

1. razdeljevalec: axis est dictus divisor et disterminator mundi Ap.

2. razdelitelj česa med … : d. regni inter filios (regis) Eutr.; poseb.
a) razdeljevalec zemljišč med naselnike: tantum quisque habebat possessor, quantum reliquerat divisor Antonius Ci., Nucula et Lento, Italiae divisores Ci.
b) razdeljevalec denarja volivcem kot podkupnine: Suet., HS CCC milia divisoribus, ut praetor renuntiarere, dedisti Ci.

3. mat. delitelj, divizor: Boet.

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.Med potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta

2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárműElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.

3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.

4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt...

DJ samostalnik
tudi v pridevniški rabi (oseba, ki predvaja glasbo) ▸ DJNajprej sem kot DJ vrtel glasbo, nato sem delal na radiu, vmes sem organiziral koncerte. ▸ Először DJ-ként kevertem a zenét, majd rádiónál dolgoztam, közben pedig koncerteket szerveztem.
Sopomenke: didžej

dlan ženski spol (-i …) das Handfläche; das Handinnere (Handinneres), die Hohlhand; anatomija die Mittelhand
velik kot dlan handgroß
širok kot dlan handbreit
črta na dlani die Handlinie
figurativno biti na dlani auf der Hand liegen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben

dlje [è]

1. (bolj daleč) weiter
dlje kot weiter als
priti dlje od hinauskommen über, zelo hitro: hinausschießen über
figurativno misliti dlje od hinausdenken über
figurativno dlje od lastnega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

2. (več časa) länger, längere Zeit
dlje naprej auf längere Zeit
komaj kaj dlje od/kot kaum länger als
trajati dlje kot (etwas) überdauern
| ➞ → daleč, ➞ → dalj, ➞ → dolgo

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

dō², dăre, dĕdī, dătum (prim. gr. δίδωμι dajem, δῶρον, δωτίνη, δόσις dar, lat. datiō, dator, dōnum, dōs [iz *dōts], sacerdōs, sl. dati) da(ja)ti, in sicer

A. z zunanjim obj.

I.

1. da(ja)ti, (po)nuditi, poda(ja)ti, prožiti: accipio, quod datur Ci., dare cervices alicui Ci., cervicem ad ictum alicuius Vell. (pren.: d. cervicem crudelitati nefariae Ci. ukloniti se … krutosti), optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio Ci., d. dextram N., agnovere Cephalum dextrasque dedēre O. in so mu podali roko, d. (alicui) manum O., Q. ali d. alicui manūs Ci., N., H. roke podati komu (da se zvežejo ali vklenejo), priznati se za premaganega, vdati se, d. alicui primum digitum Cat., quae dedit ubera, nutrix O. ki te je dojila, quid do, ut … Sen. rh. kaj bi dal za to, da … ; pren. = prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): d. telo pectus inermum V., ventis colla comasque V., prora … undis dat latus V., vela ventis dare Ci., N., tudi samo: vela (lintea) d. O. jadra razpe(nja)ti = navi vela dare O.; equo frena d. O. ali habenas, lora d. V. popustiti (popuščati) uzdo; podobno: hosti terga d. ali samo terga d. C. (sovražniku) hrbet obrniti, (u)bežati, terga fugae d. O. v beg se spustiti; occ. da(ja)ti = (po)nuditi komu kaj, na mizo prinesti, na mizo postaviti (dati), postreči komu s čim: alicui turdum, semesi lardi frusta H., quid dem? quid non dem? H., „sume catelle“, negat; si non des, optat H., partem ceteram (carnium) mensis d. O., de mensa suā ossa d. Ph.; z inf.: dare bibere Pl., Cu. Čemu? z dat.: aliquid esui d. Pl., potioni dare aquam Cels.

2. da(ja)ti, preda(ja)ti, odda(ja)ti, podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: dans et accipiens L., d. alicui cenam Kom., Ci. idr., alicui epulum Ci. idr., alicui epulas T., dans epulum Sen. ph. gostitelj, d. (alicui) prandium Ci. idr., nataliciam (sc. cenam) in hortis Ci., signa Ci., puero gladium, uxori poculum veneni Ci., venenum alicui Ci., Cu. idr., Menandri Phasma Ter. ali fabulam Ter., Ci. ali munus (gladiatorum) T. prikaz(ov)ati dati, uprizoriti dati, d. exsequias O., ludos Suet., spectacula sunt tributim data Ci., viri agro dando Ci. za odmerjanje zemljišč določeni; cerata unicuique tabella datur Ci., dare patri soporem (uspavalo) N., epistulam accubanti in convivio N., pueris absinthia taetra Lucr., abrotonum aegro, aegroto medicamentum H., alicui savium Kom., Ci. ali oscula saxo O. ali alicui basia mille Cat. ali alicui basium Petr. koga ali kaj poljubiti (poljubljati); subst. pt. pf.: ingentia data O. darovi, darila. Pogosto pren.
a) z acc. personae da(ja)ti, postaviti (postavljati): iudicem, praedam, vadem, testem Ci., obsides C., milites L.; z dat.: Pharnabazo adiutorem dedit N., eum illi in consilium dedit N. mu je dal s seboj za posvetovalca … ; v pass.: leviter armatis dux datur Cu.; (o ženskah) dati (za ženo, v možitev): filiam suam dedit ei nuptum N., aliquam in matrimonium d. C., L. za ženo dati ali ponuditi, filiam genero dedit V.; tudi samo: data (sc. in matrimonium) tyranno O.
b) z acc. rei (o naročilih, poslih, službah idr.) da(ja)ti, izročiti (izročati): d. alicui negotium, mandata; samo dare z inf.: datum … C. Cassio deducere iuvenem ripam ad Euphratis T. naročeno je bilo, d. alicui imperium Ci., S. fr., potestatem Ci., honorem Ci., S., honores H., Cu., legationem Ci., fasces Ci., H., provinciam, civitatem Ci., Vell., d. inter se fidem Ci., N., O., ius iurandum (alicui) d., d. alicui Cappadociam, d. summam imperii N., sumam certaminis uni O., alicui diadema Cu., alicui regnum Eutr.; z inf.: dat posse moveri auribus O. da ušesom gibkost.
c) kraj ali čas komu ali čemu določiti, odkazati: eum locum colloquio L., relicum noctis utrimque quieti datum L., mille pedes in fronte, trecentos in agrum d. H., detur nobis locus, hora, custodes H., d. alicui locum in theatro T., Suet., alicui sedem inter inferos Suet., media acies Ubiis … data T.

3. occ.
a) da(ja)ti = podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, podeliti (podeljevati): pecuniam, praemia Ci., quod praesens tamquam in manus datur, iucundius est Ci., d. donum, munus O., V., si suum munus, qui dedissent, adimere vellent L., dii nobis dant victoriam L., aliquid muneri (doti) d. N., his lacrimis vitam damus V. mu pustimo živeti, Cinarae breves annos fata dederunt H., Delius augurium dedit huic, dat altera Liber munera O., d. servis libertatem, facto ali alicui impunitatem Iust.; s predikatnim acc.: velamina Nessus dat munus (v dar) raptae O.; v slabem pomenu: observa quid dabo Pl., specta quid dedero Pl., sic datur Pl. tako se plačuje (vrača)! tu imaš svoje plačilo! ta je pa lepa!
b) (božanstvom, mrličem idr.) darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Apollini donum N., Apollini signa inaurata L., d. exta perperam L., exta deo, alicui templum, vita pateris (abl.), serta, inferias tumulo (manom), germanae iusta ante suae O., tus, tura focis O., tura Tib., divis tura benignis H., more Romano suovetaurilia T., sacra piaculaque apud lucum Dianae T., Oceano libamenta Iust.; pesn.: datura cruorem Iphigenia O. ki naj bi žrtvovala svojo kri; pren.: d. alicui lacrimam, lacrimas O., o quantum patriae sanguinis illa dedit! O., bella gerunt multumque cruoris datur O.
c) (pisma pismonoši) izročiti, vročiti, oddati: alicui epistulam (litteras), alicui litteras ad aliquem (za koga) Ci. ep., erit cotidie cui res Ci. ep. saj bo vsak dan priložnost komu izročiti (pismo); met. (pismo) komu (od)poslati: d. litteras ad aliquem, litteras Trallibus (v Tralah, iz Tral), tres epistulae eodem abs te datae tempore, litterae ex Trebulano a Pontio datae Ci. ep., ut quo dem posthac litteras sciam Ci. ep. kam naj … pošljem, ante lucem VIII. Kal. litteras ad aliquem d. Ci. ep., discedens dabo ad te aliquid Ci. ep., data pridie Kal. Decembr., datum VI. Id. Ian. Ci., litteras publicas sine subscriptione ad aliquem dare Suet.
č) drž.pr. glasovnico (-ce) sodniku (-kom) izročiti, vročiti, razdeliti (razdeljevati): tabellam dare de aliquo C., tabellae administrabantur ita, ut nulla daretur „uti rogas“ Ci., alicui d. in iudicando litteram solutarem ali tristem Ci.
d) (o igralcu na srečo) dare calculum kamenček potegniti, vleči; od tod calculus datus izvlečeni kamenček, poteza: Ci. fr.
e) (denar) da(ja)ti, plač(ev)ati, poplačati, izplačati, prispevati: symbolam Ter., dic quid vis tibi dari in manus? Ter., d. pecuniam a se Pl., pecuniam, nummos Ci., magnam pecuniam mutuam (predikatni acc.) Ci. ep., qui dabant (tisti, ki so podkupovali), obtinebant causas Ci., quantum pecuniae quaeque civitas daret, constituit N., d. omnia ex sua re familiari N., aes, aera H., O., decies centena huic parco H. Čemu? Za kaj? d. milia terna macello (dat.) H., cogitans et in pontibus pro transitu (prehodna carina) dari Sen. ph., quantum pro Caesaris ipse avolsa cervice daret Lucan.; subst. pt. pf. data -ōrum, n izdatki, stroški: ut par sit ratio acceptorum et datorum Ci.; pren. (alicui) verba dare (sc. pro nummis) koga z besedami (nam. z denarjem) plač(ev)ati, (pre)varati koga: Pl., Ter., Ci., H., Mart.; pren. dare poenas ali poenas dare kazen trpeti, kaznovan biti, pokoriti se, pokoro delati: dent ocius omnes quas meruere pati … poenas O., erant, qui Helvidium … miserarentur, innoxiae adfinitatis poenas daturum T., vinciri iussum et maiores poenas daturum adfirmans T.; podobno: supplicium d. N.; z etičnim dat.: quandocumque mihi poenas dabis O. pokoril se mi boš kdaj, dedi satis poenarum tibi H.; prim. še: Novio Prisco et Glicio Gallo data exsilia T. … je zadelo pregnanstvo; daturos quod Lars Tolumnius dedisset responderi iussit L. da bodo trpeli kazen, ki jo je bil pretrpel …

II. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati): illi locum (prostora) d. Ci., copiam, facultatem, occasionem d. Ci., N. idr., data occasione N. o priliki, unius usuram horae alicui d., iustam excusationem alicui d. Ci., d. alicui aditum, Gallis accessum, iis iter per provinciam, tres horas exercitui ad quietem C., alicui tempus N., O. pustiti čas, aditum petentibus non d. N., d. salutem V., O., cursum redeuntibus O., verbis transitum O., si verbis audacia detur O., promissa dato O. izpolni; pogosto veniam dare oprostiti, odpustiti; s finalnim stavkom: si tibi fortuna non dedit, ut patre certo nascerere, … at natura certe dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci., lex sociis dabat … , ut cives Romani fierent L., ei dii dederunt, ut unus omnia Gabiis esset L., deus dederat, ne saucius fieri posset O., darent Iuniae familiae … , ut Cythnum potius concederet T.; pesn. z inf.: Iuv., da mihi perpetua virginitate frui O.; z atrakcijo sklona: vobis dabitur immunibus esse O., da mihi fallere, da iusto sanctoque videri H.; occ.
a) drž.pr. senatum dare alicui Ci., N., S., L. dovoliti komu vstop v senat, avdienco pri senatu, tako tudi: dare alicui contionem ali actionem rei ali iudicium iniuriarum Ci., alicui indutias, pacem L., data foedera S., O.; poseb. iura (pesn. pl.) dare O. soditi, sodbo (sodbe) izreči (izrekati), zlasti o pretorju, čigar oblast povzema besedilo: do (dajem pravico do tožbe), dico (izrekam obsodbo), addico (prisojam lastninske pravice): Varr., Macr.; vindicias dare zahtevo dati, odrediti.
b) v sramotnem smislu da(ja)ti in opravljati (službo ljubimca ali ljubice): quando notum est, et quid ille tibi et quid illi tute dederis Ci. ap. Q., quod nec das et fers saepe, facis facinus Cat., nulla est poscendi, nulla est reverentia dandi Pr.

2. da(ja)ti, izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati); s predikatnim gerundivom (namen): demus nos huic excolendos (v izobrazbo) Ci., d. id alicui cogitandum (v premislek) Ci., librum ipsi legendum N., militibus urbem diripiendam (v plenitev) L., laceranda suae viscera matri O., omnia in medium discenda O. vse vsem naučiti dati, vineas colendas Eutr.; s predikatnim pt. pf.: Caere … intactum inviolatumque … hospitio Vestalium cultisque diis darent L.; z dat. (brez predikatnega pt. pf.): praeda dabitur draconi O.; refl. in med.: naves se vento dant C. se prepuste, d. se regibus, populo Ci. ali se legionibus T. predati se, cupias dolenti me tibi forte dari O. da se tvoji oblasti izročim; z dat. stanja: d. aliquem morti H. ali neci Acc. fr., V. ali leto Enn. fr., Pac. fr., O. ali corpora leto V. usmrtiti (prim.: sos [= suos] leto datos divos habento Lex ap. Ci.), catervatim morbo mortique dari Lucr., dare aliquid exitio Lucr., aliquem exitio V., O., arces Italûm excidio V., urbem excidio ac ruinis, captum oppidum praedae L., alia oblivioni et neglegentiae L.; refl.: dare se (= corpora O.) somno Ci. ali se quieti Plin. iun. ali iterum se quieti et somno Val. Max. vdati se (od tod med. quieti datus Arn. zadremavši), d. se fugae Ci. v beg se spustiti, se gemitui Ci. spustiti se v tarnanje; nam. tega dat. tudi acc. z in ali ad: d. legiones in fugam C. v beg zapoditi, sese in fugam Ci. v beg se spustiti, se ad lenitatem Ci. ep. milosti mesta dati, ad iniurias aliquem Ci. koga krivicam izpostaviti, incolas in deditionem L. k predaji prisiliti, rem publicam in praeceps L. v veliko nevarnost pahniti, animum in luctum O. razžalostiti, in praedas stantem urbem Sil.; occ.
a) nameniti (namenjati) kaj za kaj (čemu), posvetiti (posvečati) kaj čemu: aestivos menses rei militari, hibernos iurisdictioni Ci., operam honoribus, palaestrae, rei familiari … N., adversariis eius se dedit N. prestopil je k … , d. tempus litteris N., studiis annos H., ingenium studiis T., lucis pars ultima mensis est data, nox somnis O.; s finalnim stavkom: dent operam, uti senatus haberi possit Ci. naj si prizadevajo, da … ; pogosto refl. posvetiti (posvečati) se, preda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na kaj: dare se labori et itineribus, se rei familiari vitaeque rusticae, se huic generi litterarum, se historiae, se iucunditati, se voluptatibus Ci., se auctoritati senatūs Ci., senatov ugled povišati skušati, se duritiae N. vdati se trdemu življenju, navaditi se ga; s predikatnim acc. adjektiva ali gerundiva: qui … se totos libidinibus dedissent Ci., non se luxu (dat.) neque inertiae corrumpundum dedit S.; dat. s praep. in acc.: quam minimum temporis ad meditandum periurium d. Ci., d. se ad docendum, se ad ius respondendum Ci., se ad defendendos homines Ci. zagovorništvu, se in eorum sermonem … d. Ci. spustiti se v pogovor, se in consuetudinem sic, ut … Ci., se in istius familiaritatem Ci. stopiti v prijateljsko razmerje, se in haec bella V. spustiti se, se alicui in adoptionem Suet. dati se posinoviti.
b) se dare s predikatnim acc. α) substantiva = dati se uporabiti (uporabljati) za kaj: temeritatis me omnium … socium … dedi L. β) adjektiva = (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: dare se facilem Ter., se alicui hilarum Pl., se alicui placidum O. γ) dare se z adverbom (o osebah) = kako obnesti (obnašati) se, vesti se: mirum ni ego me turpiter hodie hic dabo Ter. če se … ne osramotim, usque quaque … se Domitii male dant Caelius in Ci. ep. Domicijem ne gre po sreči (= so nam v nesrečo); pren. (o stvareh) = kako (po)kazati se, vesti se, iti, kakšen postati (biti), kako opraviti se (dati): omnibus nobis ut res dant sese, ita … Ter. kakor se ravno vzame, eaque ferme se dedēre melius consultoribus quam … Afr. fr., ut se initia dederint, perscribat Ci. ep., prout res se daret L. kakor bi kazalo, multa adeo gelidā melius se nocte dedēre V. je bolje uspevalo, omnibus feliciter hic locus se dedit Sen. ph. je bil v uspeh, negotia ingentia nec se dant facile et … Sen. ph.
c) (konkr.) kaj ali koga kam da(ja)ti = de(va)ti, spraviti (spravljati), položiti (polagati), iztegniti (iztezati), vreči, metati; z dat.: ora capistris V. obuzdati, corpora tumulo O. ali caput et ceterum truncum sepulturae d. Suet. pokopati, urnae ossa Pers., harenae ossibus et capiti inhumato particulam d. H. vreči na … , bracchia cervici H. roke položiti okrog vratu = objeti, daret ut catenis fatale monstrum H. da bi vklenil; refl.: d. se populo Ci. pokazati se, tako tudi: det mihi se O. naj se mi le pokaže, naj mi le pride blizu (pred oči), da te urbi, da te curiae Vop. pokaži se; d. se campo V. drzniti si na … , se fluvio V. zagnati se (skočiti) v … , se praecipitem tecto d. H. strmoglaviti se s strehe, Romulus se mihi obvium dedit L. mi je stopil nasproti; med.: obvium dari L. na pot priti, spumantem dari optat aprum V. da mu pride … na pot; pren.: se civilibus fluctibus d. N. zagnati (spustiti) se v … ; nam. dat. praep. in acc.: d. se in viam Ci. (hitro) napotiti se, praeceps se dedit in fluvium V. strmoglavil se je v .., d. se in pontum (in aequor) V., corpora dantur in altos rogos O. trupla se polože ali (act.) trupla položijo na … , hominem praecipitem ad terram d. V. na tla vreči, ad funes bracchia d. O. iztegniti po … ; s samim obj. v acc.: capillos retro dat aura O. zaveje nazaj.

3. pripustiti (pripuščati), prizna(va)ti komu kaj, (pre)pustiti; brezos. z inf.: cur dextrae iungere dextram non datur? V. ni pripuščeno, se ne sme, neque refellere aut eludere dabatur T.; brez inf.: coëant in foedera dextrae, quā datur V. kolikor mogoče, in quantum … datur, clarus T. kolikor mogoče; s finalnim stavkom: Scauro datum est, ne bona publicarentur T. se je priznalo, da naj se … ne prodajo; pron. kot obj.: da hunc populo Ci. (pre)pusti ga ljudstvu = zaradi ljudstva mu odpusti, sed do hoc vobis et concedo Ci., aliquid famae d. H. komu je kaj do dobrega glasu, dabat et famae, ut electus videretur T., date hoc (id T.) precibus meis Cu.; occ. pritegniti (pritegovati) komu kaj, privoliti v kaj: id quoque damus et libenter quidem Ci., si das hoc H., quae dederam supra, relego Pers.; z ACI: dasne mortem esse malum? Ci., dasne manere animos post mortem? Ci.; z atrakcijo sklona: dederim quibus esse poëtis H. ki bi jim pritrdil, da so pesniki.

4. s predikatnim dat. komu kaj v kaj šteti, obrniti (obračati), za kaj vzeti, jemati: quod Metello laudi datum est Ci., te summam laudem Sex. Roscio vitio et culpae dedisse Ci., crimini dare Ci. sponašati.

5.
a) z besedami da(ja)ti, poda(ja)ti, napoved(ov)ati, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti, sporočiti (sporočati), poroč(ev)ati, pogosto, poseb. pesn. = reči, povedati, praviti: ipsa quod res dedit ac docuit nos Lucr., unum da mihi ex oratoribus illis, qui dicat Ci., cum auctoribus hoc dedi, quibus dignius credi est L.; z dvojnim acc.: qualem te fama dabat videmus Val. Fl.; s finalnim stavkom: immo etiam dabo, quo magis credas Ter.; z odvisnim vprašanjem: quam ob rem has partes didicerim, paucis dabo Ter., iste deus qui sit, da, Tityre nobis V., da, … quae prima iratum ventrem placaverit esca H., da, dea, quem sciter O.; z obj. v acc. in odvisnim vprašanjem: dabis igitur tribunatum (leto tribunstva) et, si poteris, Tubulus quo crimine (sc. accusatus fuerit) Ci. ep.; datur (= dicitur, fertur) z NCI: Cl., pius Aeneas eripuisse datur O., Asopos genuisse datur dignusque videri tunc pater Stat.; z raznimi, poseb. abstraktnimi obj.: consilium d. Ci. idr. svetovati, rationem d. (posl.) Pl., Ci. račun dati (narediti), (pren.) rationem d. alicuius rei Pl., Corn. odgovor da(ja)ti za kaj, responsum d. Ci., H. idr. odgovoriti, responsa populo d. H., O.; poseb. o izrekih preročišč: responsum d. Cu. = sortem d. O., Suet., data haec dictio erat L., data fata V. (po preročišču) obljubljena usoda; praecepta d. Ci. idr. predpis(ov)ati, d. fidem (zaupati), testimonium (prič[ev]ati), diem d. napovedati, določiti, jur. diem d. alicui Plin. iun. rok postaviti, dare litem secundum aliquem (jur.) Ci., L. ali samo dare secundum aliquem Sen. rh. idr. (pravdo) komu v prid razsoditi, nomen, (o več osebah) nomina d. (voj.) Ci., C., L. zglasiti se (k vojakom), pa tudi civilno, npr.: in quam (coniurationem) certatim nomina dederant senatores … T.
b) ustno širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermo per totam civitatem est datus L., an sceleris data fama per urbes finitimas? Stat., dato passim varias rumore per urbes Stat.

B. s proleptičnim obj.

1. od (iz) sebe da(ja)ti
a) kaj slišnega = kaj glasiti: d. plausum Ci., H., sonitum Lucr., O., sonum, clamorem, cantūs V., Tib., gemitum, gemitūs, mugitum, mugitūs, frangorem, sibila, Phrygios modos O., balatūs Hyg. (take zveze slovenimo večinoma z nedovršno ali dovršno obliko glagola, npr. plausum dare [= plaudere] ploskati, gemitum [-ūs] dare [= gemere] vzdihniti [vzdihovati], mugitum [-ūs] dare [= mugire] [za]mukati itd.), dicta d. V. (o)glasiti se, (spre)govoriti.
b) kaj vidnega: ore colores V. izžarevati, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H., ara dabat fumos O. je kvišku poganjal dim, herbae, quae non dant flammas O. ki ne dajo vidnega plamena, d. castum cruorem ali lacrimas O. prelivati solze = jokati; pren. documentum (-a) dare dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: Cu., Iust., dederas documenta, quam contemneres populi insanias Ci.; podobno: qua in re … ceteris specimen aliquod dedisti Ci. si dal drugim nekakšen zgled, exemplum d. T.

2. da(ja)ti, napraviti, narediti, storiti, delati, tvoriti, povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati)
a) s konkretnim obj.: viam Pl., viam alicui L., Cu., locum O. prostor narediti, umakniti se, vulnus, vulnera hosti O. zada(ja)ti, alicui alapam Vulg., cuneum V., sinum in medio L., gremium Mel.
b) z abstraktnim obj.: alicui curas Corn., plāga causas ad letum non dedit O., causam armorum iis d. C., suspicionem fugae alicui d. C., eo minus sibi dubitationis dari, quod … C. tem manj se more pomišljati, d. damnum, alicui dolorem Ci., spem Ci., L., O. ali risūs iocosque H. vzbuditi, alicui somnum H., tussim Cat., funera V., ingentem fugam stragemque L., spiritūs L. ošabnost vzbuditi, animos O. osrčiti, opogumiti, vires alicui O. okrepiti, finem animae Iuv. ali bello, proelio Eutr. (do)končati, causam bello Eutr. povod za vojno dati; occ.
a) da(ja)ti = (po)roditi: geminam partu prolem V., progeniem vitiosiorem H., liberos Cat., fetūs Tib.; pren.: tellus dedit ferarum ingentia corpora Lucr., ipsa … per se dabat omnia tellus O., terra fabas tantum duraque farra dabat O., cum segetes occat tibi mox frumenta daturas H., quercus singulos ramos a frutice dedit Suet. je pognal.
b) z abstraktnim obj. da(ja)ti, storiti, delati: d. motūs Lucr., L., O. zganiti se, gibati se, longos corpore tortūs V. zvijati se po dolžini, cursum in medios V. teči, hiteti, dreti, saltum O. skočiti, leves saltūs O. lahno skakati, amplexum, complexum O. objeti, impetum (impetūs) in aliquem L. napasti (napadati); s predikatnim adj. ali pt.: anni multi me dubiam danunt (gl. opombo) Pl., alterum geminata victoria ferocem in certamen tertium dabat L., cautumque dabant exempla sequentem Cl., aliquid effectum d. Pl., iam hoc tibi inventum dabo Ter., te mea dextera bello defensum dabit V. te bo branila v vojni, stratas legiones Latinorum dabo L. pobil bom, hanc mactatam victimam … legatorum Manibus dabo L. bom posekal za spravno daritev manom … , hostium legiones mactandas Telluri ac diis Manibus dabo L.

Opomba: Soobl. danō -ere, danunt: Naev. fr., Pl., Caecil. fr., Non., P. F. — Star. cj. pr. duim, duis, duit, duint: Kom. in stari tragiki, Ca. idr. — Star. imp. duitor: datin = datisne: Pl., dabine = dabisne: Pl. obl. po odpahu končnega samoglasnika Tab. XII ap. Plin. — Sinkop. obl. dedistin = dedistine: Pl. — Obl. dor (1. os. pr. pass.) po Macr. ni izpričana.

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dober večer frazem
kot pozdrav (kot pozdrav) ▸ jó estét