Franja

re-frīgerō -āre -āvī -ātum (re in frīgus)

I. trans.

1. (s)hladiti, ohladiti (ohlajati, ohlajevati) (naspr. calefacere, incendere): Ca., Col., Plin., Varr. idr., stella Saturni refrigerat Ci., ignis in aquam coniectus refrigeratur Ci., membra undā refrigerare O., se Cels.; subst. pt. pr. refrīgerantia -ium, n sredstva za hlajenje, hladila, ohladki: Cels.

2. metaf.
a) vzeti (jemati) zanimanje (gorečnost, vnemo, ogenj), v pass. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, omrzniti, (o)mrtveti, popustiti (popuščati), (pre)neha(va)ti, izgubiti (izgubljati) se: testem urbane dicto refrigerare Q. s premetenim govorniškim zasukom potreti = politi z mrzlo vodo, dati hladen tuš, accusatio refrigerata Ci., refrigerato sermone hominum Ci., aegre perlegit refrigeratus a semet ipso Suet. ker si je sam oslabil pohvalo (s tem da se je pogosto glasno zasmejal).
b) prevod gr. ἀναψύχειν τινά (po)nuditi (ponujati) (o)krepčilo ((o)krepilo, krepčalo, olajšanje, olajšavo): Tert. —

II. intr. shladiti se, ohladiti se, omrzniti: cum (sc. olla) refrigeraverit Plin. Val.

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

registrar registrirati, vpisati v register; natančno pregledati; komu žepe preiskati; zaznamovati, zapisati, zabeležiti

registrar el equipaje pregledati prtljago
hacer registrar una razón social dati registrirati tvrdko
registrarse vpisati se v seznam

registrátor (-ja) m

1. (kdor registrira) registratore

2. (naprava za registriranje) registratore:
registrator podatkov, tlaka, temperature registratore dei dati, della pressione, della temperatura

3. adm. (kartonaste platnice za shranjevanje listov, spisov) registratore

rein¹ [réin] samostalnik
vajet, uzda, brzda, oglavnik, povodec; brzdanje, krotenje; nadzor(stvo)

to allow rein to one's joy ne brzdati (zadrževati) svojega veselja
to assume (to take) the reins of government prevzeti vlado
to draw (to pull up) rein pritegniti vajeti, zadržati (ustaviti) konja; ustaviti se; opustiti poskus
to drop the reins izpustiti vajeti iz rok
to give a horse the rein(s) popustiti konju vajeti
to give rein to one's whim popustiti, dati prosto pot svoji kaprici (muhavosti)
to hold the reins imeti, držati (trdno) vajeti, figurativno držati položaj v rokah
to keep a tight rein on (s.o.) imeti (koga) krepko na vajetih, brzdati, dajati malo svobode

rej|a² ženski spol (-e …) otroka: (rejništvo) die Pflege, Familienpflege
dati v rejo in Pflege geben
vzeti v rejo in Pflege nehmen

relâche [-lɑš] masculin, féminin prekinitev, pavza, odmor; postanek (v vmesnem pristanišču)

jour masculin de relâche (théâtre) dan, ko ni predstave
il y a relâche (théâtre) ni predstave; zaprto
faire relâche au mois d'août ne dajati predstav v avgustu
se donner relâche napraviti pavzo (pri delu), počivati
ne pas donner de relâche à quelqu'un ne dati miru komu
prendre un peu de relâche malo si oddahniti
travailler sans relâche delati nepretrgoma

relancer [rəlɑ̃se] verbe transitif vreči, zagnati nazaj; (lov) zopet splašiti, spoditi (le cerf jelena); zopet spraviti v razmah, zopet pognati (un moteur motor); zvišati (vložek v igri); nadlegovati

relancer un projet znova sprožiti, lansirati načrt
relancer l'industrie dati nov razmah industriji
cet importun relance ses amis pour se faire inviter ta tečnež nadleguje svoje prijatelje, da bi ga povabili

relier [rəlje] verbe transitif zopet zvezati; vezati (un livre knjigo)

él priključiti (à na); téléphonie, télégraphie, télévision zvezati z; združiti; verbe intransitif vezati
se relier biti povezan (à z)
la route relie deux villes cesta povezuje dve mesti
faire relier un livre en chagrin dati vezati knjigo v šagrenu
relier des idées povezati, združiti ideje

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

reliure [rəljür] féminin vezava (knjige)

reliure originale, pleine, demi-reliure féminin originalna vezava, vezava v usnju, v polusnju
reliure (d')amateur vezava s hrbtom in vogali v usnju
reliure toile (pleine), demi-toile, papier vezava v platnu, polplatnu, v kartonu
reliure en basane, en chagrin, en vélin, en parche minéralogie, mines, en maroquin vezava v ovčjem usnju, v šagrenu, v velenu, v pergamentu, v marokenu (safianu)
atelier-école de reliure šola za knjigovezništvo
apprendre la reliure učiti se knjigovezništva
donner un livre à la reliure dati knjigo v vezavo

reloger [rəlɔže] verbe transitif priskrbeti drugo stanovanje (osebi, ki je izgubila svoje stanovanje)

reloger des sinistrés, des réfugiés dati stanovanje pogorelcem ipd., beguncem
le propriétaire est obligé de reloger un locataire expulsé (hišni) posestnik je obvezan priskrbeti stanovanje deložiranemu najemniku

reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

reloj de arena peščena ura
reloj de bolsillo žepna ura
reloj de campana ura, ki bije
reloj de campanario stolpna ura
reloj de comprobación kontrolna ura
reloj despertador budilka
reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
reloj de sol, reloj solar sončna ura
reloj taxi taksameter
reloj de (la) torre stolpna ura
reloj de trinquete ura stoparica
caja de reloj ohišje ure
cristal de reloj steklo pri uri
adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
(hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
dar cuerda al reloj naviti uro
el reloj da las tres ura bije tri
poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
el reloj no tiene cuerda ura ni navita
el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri

re-lūminō -āre (re in lūmināre) zopet (znova, ponovno, spet) razsvetliti: reluminare caecos Eccl. slepcem zopet vrniti vid, slepim zopet dati vid(eti).

remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila

remedy¹ [rémidi] samostalnik
zdravilo (tudi figurativno)
lek (for, against za, proti)
sredstvo; pomoč; dopusten odstopek od predpisane teže, mere; zakoniti odstopek od predpisane teže zlatnika ali srebrnika, toleranca
britanska angleščina prosto popoldne (na nekaterih šolah)

remedy for external use zdravilo za zunanjo uporabo
past remedy neozdravljiv, neizlečljiv, figurativno brezupen
there is no remedy but... ni druge pomoči kot...
to administer (to employ) a remedy dati (uporabiti) zdravilo

remit [rimít]

1. prehodni glagol
odpustiti (greh), oprostiti (žalitev), spregledati (kazen, dolg); ublažiti, umiriti, pomiriti, zmanjšati, brzdati (jezo); opustiti, odstopiti (od česa), popustiti (v čem); poslati, nakazati (denar, menico), napotiti (koga) (to na)
pravno odgoditi, odložiti (till, to do)
zavrniti (na nižjo instanco); izročiti, predati
arhaično izpustiti na prostost

2. neprehodni glagol
popuščati (o bolezenskih simptomih), ponehati, zmanjšati se
figurativno slabeti, splahneti; plačati

to remit one's attention (efforts) popustiti v pazljivosti, v naporih
to remit a bill poslati (prenesti) menico
to remit s.o. to his liberty komu zopet prostost dati
to remit a siege opustiti obleganje
to remit one's work nehati z delom

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

remulcum -ī, n (izpos. iz gr. ῥυμουλκέω = ῥυμὸν ἕλκω) vlačilna vrv: naves remulco trahere L. ali abstrahere C. ali adducere C. ladjo vleči za seboj, na vrv vzeti (dati), nase privezati (navezati, otvesti); preg.: non contis nec remulco, ut aiunt, sed velificatione plenā Amm.

rendez-vous [rɑ̃devu] masculin, invariable sestanek, domenek; kraj sestanka; shajališče

rendez-vous d'affaires, amoureux (ali: galant) poslovni, ljubezenski sestanek
avoir un rendez-vous imeti sestanek
donner, fixer un rendez-vous à quelqu'un dati, določiti komu sestanek
ce café est le rendez-vous des artistes, des étudiants ta kavarna je shajališče umetnikov, študentov
avoir rendez-vous avec la chance imeti srečo
prendre rendez-vous dogovoriti se (za sestanek) (pour za; avec s)