Franja

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plavanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schwimmen (tudi šport), šport der Schwimmsport, (bočno Seitenschwimmen, čez Rokavski preliv Kanalschwimmen, hrbtno Rückenschwimmen, mešano Lagenschwimmen, na dolge proge Langstreckenschwimmen, po pasje Hundeschwimmen, das Hundeln, prsno Brustschwimmen)
plavanje na mestu das Wassertreten
prvenstvo v plavanju die Schwimmmeisterschaft

plava|ti¹ (-m) s plavalnimi gibi: schwimmen (tudi figurativno na izpitu), po čem: herumschwimmen in, brez prekinitve: durchschwimmen
plavati delfin delphinschwimmen
plavati hrbtno rückenschwimmen
plavati prsno brustschwimmen
plavati kravl crawlen, kraulen
plavati mrtvaka den toten Mann machen
plavati nazaj/naprej/za zurückschwimmen/weiterschwimmen/nachschwimmen
plavati proti toku gegen den Strom anschwimmen
figurativno plavati v oblakih in höheren Regionen schweben, auf den/über den Wolken schweben

plávati nager, faire de la natation ; (na površju) surnager ; (na vodi, v zraku) flotter ; (v zraku) planer ; (pomorstvo) être à flot

plavati v denarju (familiarno) rouler sur l'or, être tout cousu d'or
plavati v izobilju nager dans l'opulence (ali la prospérité)
plavati ko kamen (familiarno) nager comme un chien de plomb
plavati kravl nager le crawl
plavati čez reko traverser une rivière à la nage (ali en nageant)
plavati proti toku (tudi, figurativno) nager contre (ali remonter) le courant, nager à contre-courant, aller en amont
plavati s tokom se laisser aller au (ali porter par le) courant, s'en aller au fil de l'eau, suivre le courant, aller en aval, figurativno nager dans les eaux de la majorité
plavati pod vodo nager entre deux eaux
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
plavajoči dok (tehnika) dock moški spol flottant
zamašek plava na vodi le bouchon flotte sur l'eau

plávati nadar ; (na vodi) flotar

plavati čez reko atravesar (ali cruzar) a nado un río
plavati s tokom nadar a favor de la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente (tudi fig)
na hrbtu plavati nadar de espalda, hacer la plancha
plavati pod vodo nadar entre dos aguas
plavati v denarju (fig) nadar en la opulencia (ali en dinero), ser un Creso
plavati kot kamen (riba) nadar como un plomo (un pez)
plavati v zraku flotar, (letalo v drsenju) planear
plavati v oblakih (fig) andar por las nubes
plavaje a nado, nadando

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

plēbēs -ĕī in -ī, f (Ci., S., L.), star., a tudi klas. obl. za poznejši plēbis -is, f (L.) in plēbs, plebis, f.

plēbs, plebis, f (indoev. kor. *p(e)lē- polniti, množica; prim. lat. plēre, plēnus, gr. πλήϑω polnim, πλῆϑος, πληϑός množica)

1. neplemstvo, preprosto ljudstvo, plebejci (naspr. patricii, patres, senatus): S., O. idr., non populi (skupnega naroda), sed plebis eum magistratum (sc. tribunatum) esse L., ut ea res mihi, fidei magistratuique meo, populo plebique Romanae bene atque feliciter eveniret Ci., dictator de plebe dictus L., consulem de plebe non accipiebat Ci., urbanae et rusticae plebes Lact. , corona plebium Prud.

2. (nižje) ljudstvo, množica, reveži (naspr. divites), zaničlj. drhal, sodrga, krdelo, glota (naspr. optimates): urbana S., plebs et infima multitudo Ci., in Hyrcaniā plebs publicos alit canes, optumates domesticos L., plebs deorum O., Mart. nižji bogovi, tako tudi plebs superûm, Fauni Satyrique O., legentium plebs Macr. navadni bralci, plebs eris H. drhal ostaneš; o čebelah: tres alveorum plebes in unum contribuere Col. tri panje združiti.

pleksus samostalnik
1. (del trebuha) ▸ gyomorszájS presenetljivo hitrostjo je zgrabil izsiljevalca za podlaket, ga povlekel in s kolenom sunil v pleksus. ▸ Meglepő gyorsasággal megragadta a zsaroló alkarját, fölrántotta, és beletérdelt a gyomorszájába.
Točke za onesposobitev moškega so na primer udarec v genitalije, udarec v pleksus pa tudi udarec v grlo, ki je lahko že bolj nevaren. ▸ Egy férfit cselekvésképtelenné lehet tenni például az ágyékára mért ütéssel, a gyomorszájba vágással és a torkára mért ütéssel, ami még veszélyesebb is lehet.

2. anatomija (skupek žil in živcev) ▸ fonat, plexusPovezane iztočnice: solarni pleksus

plet samostalnik
(ogrinjalo) ▸ plédDa si ne nadenemo takoj težkega zimskega plašča, se lahko ogrnemo s pletom, v modi pa je tudi pončo. ▸ Ne nehéz télikabátba öltözzünk, kezdhetjük azzal, hogy plédbe bugyoláljuk magunkat, vagy poncsót terítünk magunkra.
Sopomenke: plašč

pléve tamo m

ločiti zrna od plev separar el grano de la paja (tudi fig)

plezalka samostalnik
1. (športnica) ▸ hegymászó, sziklamászóNajuspešnejša športna plezalka je bila tudi v tem letu Martina Čufar. ▸ Idén a legsikeresebb sportmászó Martina Čufar volt.
Sopomenke: alpinistka
Povezane iztočnice: športna plezalka

2. (žival) ▸ mászó
Veverica je ljubka žival naših gozdov in najspretnejša plezalka med sesalci. ▸ Erdeink kedves állata a mókus, amely az emlősök közül a legügyesebben mászik.

3. (rastlina) ▸ kúszónövény, futónövényRazen okrasne buče, ki prenese tudi nekoliko senčno lego, enoletne plezalke zahtevajo veliko sonca. ▸ A dísztökön kívül, ami az enyhe árnyékos helyet is elviseli, az egynyári kúszónövényeknek sok napfényre van szükségük.

4. ponavadi v množini (športna obutev) ▸ mászócipő

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

plit|ek (-ka, -ko) flach, seicht (tudi figurativno)

pljuč|a srednji spol množina, anatomija die Lunge (tudi živalstvo, zoologija)
živalstvo, zoologija dihati s pljuči ein Lungenatmer sein
figurativno s polnimi pljuči in vollen Zügen
figurativno zelena pljuča mesta ipd.: die grünen Lungen
medicina imeti dobra pljuča eine gute Lunge haben
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
umetna pljuča das Beatmungsgerät
biti priključen na umetna pljuča künstlich beatmet werden
medicina napihnjena pljuča die Lungenblähung
medicina -lunge (kadilska Raucherlunge, prašnata Staublunge, starostna Alterslunge, vodna Wasserlunge, zastojna Stauungslunge)
bolezen/zbolenje pljuč das Lungenleiden
bolan na pljučih lungenkrank, lungenleidend
biti bolan na pljučih lungenkrank/lungenleidend sein
povzročiti težave s pljuči auf die Lunge schlagen
rak na pljučih der Lungenkrebs

pljuča samostalnik
1. (organ) ▸ tüdőPri napadu astme se vnete dihalne cevke v pljučih zožijo. ▸ Asztmás roham esetén a tüdő gyulladt légcsövei beszűkülnek.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső lebenyében.
Povezane iztočnice: rak na pljučih, rak pljuč

2. (jed) ▸ tüdő Pljuča skuhamo v slanem kropu z jušno zelenjavo. ▸ A tüdőt leveszöldséges, sós vízben megfőzzük.
Ohlajena pljuča narežemo na tanke rezance. ▸ A kihűlt tüdőt vékony szeletekre vágjuk.

3. (o viru kisika) ▸ tüdőNe gre le za obrezovanje živih mej za komisijo, ampak urejanje stalnih zelenih pljuč našega mesta. ▸ A bizottság szerint nem csak a sövények visszavágásáról van szó, hanem városunk állandó zöld tüdejének a rendbetételéről.Tudi pljuča našega planeta se dramatično krčijo. ▸ A bolygónk tüdeje is drámai mértékben zsugorodik.
Z nekontroliranim izsekavanjem tropskih gozdov uničujete pljuča našega planeta. ▸ A trópusi erdők ellenőrizetlen irtásával a bolygónk tüdejét teszik tönkre.Deževni gozdovi veljajo poleg tega za Zemljina pljuča, saj imajo pomembno vlogo pri urejanju podnebnih razmer. ▸ Az esőerdőket a Föld tüdejének is tekintik, mivel fontos szerepet játszanak az éghajlat szabályozásában.

4. neformalno (o oprsju) ▸ kebel
Moj pogled pa se je ustavil na mimoidoči rdečelaski s prevelikimi pljuči. ▸ A tekintetem megakadt a mellettem elhaladó, túl nagy keblű, vöröshajú nőn.
Znana podjetnica svojim poslovnim partnerjem rada razkazuje svoja velika pljuča. ▸ Az ismert üzletasszony szívesen mutogatja nagy kebleit az üzleti partnereinek.
Kdo je najnovejša pevka s silikonskimi pljuči? ▸ Ki a legújabb szilikonkeblű énekesnő?

5. (bistveni del) ▸ tüdő, szárny, lebeny
Pes je bitje, ki predstavlja pljuča individualnosti naše kmetije. ▸ A kutya az a lény, amely parasztgazdaságunk egyedi mivoltát tükrözi.
Glede na konjenico in velikost pljuč motorja pa je ustrezno velika tudi poraba goriva. ▸ A lóerőnek és a motor tüdőméretének megfelelő az üzemanyagfogyasztás is.
Na drugi strani pljuč državnega zbora so se poleg opozicijskih poslancev znašli poslanci ljudske stranke. ▸ Az Országgyűlés másik szárnyán a néppárti képviselők az ellenzékiek mellett találták magukat.

plód fruit moški spol (tudi figurativno) , produit moški spol , résultat moški spol , bénéfice moški spol ; (telesni) embryon moški spol , fœtus moški spol , œuf moški spol

plod domišljije (figurativno) vision ženski spol, chimère ženski spol, fantaisie ženski spol
nositi plodove porter des fruits, fructifier (tudi figurativno)
odprava plodu avortement moški spol
razvijanje ploda (botanika) fructification ženski spol

plod|en (-na, -no) fruchtbar (tudi figurativno); zemlja: ertragsreich; človek, žival: fortpflanzungsfähig, zeugungsfähig; pogovori, pogajanja: ergiebig, fruchtbar, fruchtbringend

plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
à plomb navpično; neposredno
de plomb svinčen (tudi figuré)
plomb de chasse šibra
mine féminin de plomb grafit
soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
c'est du plomb to je težko ko svinec
avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
(familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo

plosk|ev [ô] ženski spol (-ve …) die Fläche (tudi matematika); (lik) das Flächenstück
osnovna ploskev die Grundfläche, Bodenfläche, die Basis
rastlinstvo, botanika listna ploskev die Spreite, Blattspreite
pri vratnih/okenskih okvirjih: notranja ploskev die Laibung
Riemannova ploskev matematika Riemannsche Fläche
-fläche (brušena Schlifffläche, čelna Stirnfläche, drsna Gleitfläche, goriščna Brennfläche, kristalna Kristallfläche, mejna Außenfläche, Grenzfläche, Seitenfläche, nagnjena Neigungsfläche, napočna Anrissfläche, narivna geologija Überschiebungsfläche, nastopna Trittfläche, nosilna Tragfläche, oporna Abstützfläche, Stützfläche, stabilizatorja Stabilisationsfläche, za krmiljenje Steuerfläche, potencialna matematika Potentialfläche, premonosna Regelfläche, projekcijska Projektionsfläche, ravnotežna Ausgleichsfläche, razkolna Spaltfläche, robna Begrenzungsfläche, rotacijska matematika Rotationsfläche, stična Berührungsfläche, stojna Standfläche, stopna Trittfläche, torna Reibfläche, vijačna Schraubenfläche, vrhnja Deckfläche, Deckelfläche, vrteninasta Umdrehungsfläche, Drehfläche, zvočna Klangfläche)
teorija ploskev matematika die Flächentheorie