Franja

nagíbati (-am) | nágniti (-em)

A) imperf., perf.

1. inclinare, chinare:
težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra

2. ekst. indurre, spingere:
motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male

3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi

B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. chinarsi

2. tendere a

3. propendere per

4. essere portato per, avere disposizione per:
nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine

5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
dan se že nagiba il giorno sta declinando
jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno

nagnit pridevnik
(gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadtPri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.

nagovárjati (-am) | nagovoríti (-ím)

A) imperf., perf.

1. apostrofare, rivolgere la parola (a), rivolgersi (a):
nagovarja ga z gospod gli dà del signore
nagovoriti neznanca apostrofare uno sconosciuto, rivolgersi a uno sconosciuto

2. (koga k čemu) indurre, cercare di persuadere, esortare; incitare:
nagovarjali so ga k dezerterstvu lo incitarono a disertare

B) nagovoríti se (-ím se) perf. refl. cessare di parlare; parlare a lungo

naj

naj vstopi! let him come in!
naj bo very well!; all right!, agreed!, pogovorno O.K. arhaično so be it!
naj počiva v miru! may he rest in peace!
naj pride, kar hoče! come what may!
naj stane, kar hoče! cost what it may!
kaj naj to pomeni? what can (ali does) that mean?
kaj naj storim? what am I to do?
reci mu, naj pride! tell him to come!
naj ljudje rečejo, kar hočejo! let people say what they will!
naj je še tako mlad... young though he may be...
naj bodo (še tako) bogati, (oni) ne morejo... rich as they are (ali no matter how rich they may be), they cannot...
ne vemo, kaj naj naredimo s tem we don't know what to do with it
nisem vedel, ali naj se smejem ali jočem I did not know whether to laugh or to cry

naj¹

1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
ali naj res …? soll ich wirklich …?
ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
(se prevaja s konjunktivom :)
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

5.
naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

6.
naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

7.
naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)

najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
2. (vojak) ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.

najeti glagol
1. (o prostoru ali vozilu) ▸ bérel, bérbe vesz, kiveszDobrih 30 odstotkov prebivalcev EU svoje stanovanje najame, v Sloveniji je takih 24 odstotkov prebivalcev. ▸ Az EU lakosságának bő 30 százaléka bérli a lakását, Szlovéniában ez a lakosság 24 százalékára igaz.

2. (o ljudeh) ▸ fogad, megbíz, felkér Najel je odvetnika, da je dosegel zamrznitev postopka. ▸ Ügyvédet fogadott, hogy elérje az eljárás befagyasztását.
Pred žetvijo za delo na poljih in v skladišču najamejo približno sto okoliških delavcev. ▸ Az aratás előtt körülbelül 100 környékbeli munkást fogadnak fel a földeken és a raktárban való munkavégzésre.

3. (o posojilu) ▸ felveszZa dokončanje sanacije so najeli tudi posojilo v višini dveh milijonov evrov. ▸ A helyreállítás befejezéséhez kétmillió euró hitelt is felvettek.

naježíti to make stand on end

naježíti se (razburiti se) to ruffle one's feathers
naježíti se (lasje) to stand on end
lasje so se mi naježili my hair stood on end

najhitreje am schnellsten
kar najhitreje so schnell/rasch wie möglich, schnellstens, schleunigst

najlonski pridevnik
1. (o vlaknu) ▸ nejlon, nylonZa proizvodnjo najlonskih vlaken so včasih uporabljali nafto in veliko energije, danes odpadke in obnovljivo energijo. ▸ A nejlonszálak előállításához egykor kőolajra és rengeteg energiára volt szükség, ma ehhez hulladékot és megújuló energiát használnak.

2. (izdelan iz najlonskega vlakna) ▸ nejlon, nylon

nàjmanj adv.

1. minimamente; il, la meno; meno:
najmanj lep il meno bello
najmanj poškodovan pri nesreči il meno leso nell'incidente
napade, kadar najmanj pričakuješ attacca quando meno te l'aspetti

2. almeno; come minimo:
cene so zrasle za najmanj 10 % i prezzi sono saliti almeno del 10%

najsibó konj.

1. najsibo ... najsibo, najsibo ... ali (v ločnem priredju) sia... che, tanto... che:
v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine nella città si esibivano troupe di attori sia professionisti che dilettanti

2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, benché:
najsibo še tako spreten, tega ne zmore per quanto abile, non ce la farà

nájti (nájdem)

A) perf.

1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

2. pog. trovarsi, incontrarsi

nakováti to forge (a quantity); to get by forging; to finish forging; (čevlje) to nail; (konja) to shoe; to coin

iz afere so nakovali veliko denarja they coined a mint of money from that affair

nakŕmiti to feed; (živino) to give (animals) their feed (ali fodder)

dobro so ga nakrmili they gave him a square meal
nakŕmiti s slaščicami to regale (someone) with sweets

nakup samostalnik
1. (dejanje) ▸ vásárlás, vételZa nakupe plaščev in zimskih jaken pa je marsikdo počakal na razprodaje. ▸ A kabátok és télikabátok megvásárlásával pedig sokan megvárták a leárazásokat.
Povezane iztočnice: spletni nakup

2. (kupljeno blago) ▸ szerzemény, bevásárlás
Ko so spravili večji nakup v prtljažnik avtomobila, so stopili s parkirišča še na kakšno kavico. ▸ Miután a nagybevásárlás szerzeményeit a csomagtartóba tették, a parkolóból kiugrottak még egy kávéra.
Nekateri ljudje so začeli razkazovati svoje božične nakupe. ▸ Néhányan elkezdték mutogatni a karácsonyi szerzeményeiket.

nam to us; us

rekel nam je he told us, he said to us
razložili so nam they explained to us
dal nam je nekaj denarja he gave us some money

nameni|ti [é] (-m)

1. koga za X: als X bestimmen/ausersehen (za naslednika als Nachfolger)
za poklic: namenili so ga za zdravnika/duhovnika er wurde zum Arzt/Priester bestimmt, er sollte Arzt/Priester werden

2. komu kaj bestimmen für (jemanden), (jemandem) (etwas) zudenken; v dobre namene: spenden; sredstva za kak namen: abzweigen

3. gradbeništvo, arhitektura widmen

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

namenoma prislov
(namerno; načrtno) ▸ szándékosan, szántszándékkal, direktPo velikem uspehu videa pa se pojavljajo kritike, da so filmarji namenoma izpustili nekaj dejstev. ▸ A videó nagy sikere után azonban olyan kritikák is elhangzottak, hogy a film készítői szándékosan kihagytak néhány tényt.
Prvih petnajst dni se namenoma ni hotela tehtati. ▸ Az első 15 napban szándékosan nem akarta megmérni magát.