Franja

cap [kap] masculin rt, predgorje; ladijski kljun; marine, aéronautique smer, kurz

le cap de Bonne Espérance Rt dobre nade
(habiller) de pied en cap (obleči) od nog do glave
cap sur l'ennemi smer proti sovražniku
changer de cap spremeniti smer, kurz
dépasser, franchir le cap de la trentième imeti 30 let za seboj
(dé)passer, doubler, franchir un cap (marine) pluti mimo rta, figuré premagati težavo, biti preko česa
mettre, prendre le cap sur vzeti smer proti
ne plus savoir où mettre le cap ne več vedeti, kje se nas glava drži

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije

capacitare

A) v. tr. (pres. capacito) prepričati, prepričevati

B) ➞ capacitarsi v. rifl. (pres. mi capacito) verjeti; razumeti, uvideti:
non posso capacitarmi di tanto disastro ne morem verjeti, da je nesreča tako huda

capacité [kapasite] féminin prostornina, prostornost, kapaciteta; figuré sposobnost, zmožnost, zmogljivost; kvalifikacija; bister duh, figuré kapaciteta; juridique prištevnost

él kapaciteta; marine tonaža
capacité d'achat kupna moč
capacité d'acquérir pridobitnost
capacité calorifique toplotna kapaciteta; specifična toplota
capacité de discernement (juridique) prištevnost, razsodnost
capacité en droit diploma, izdana študentu prava po dveh letih študija
capacité de paiement plačilna zmožnost
capacité de prestation storilnost, zmogljivost
capacité de transport (aéronautique) nosilnost
capacité de travail produktivnost
capacité visuelle vidnost
une grande, une haute capacité proféssionnelle velika strokovna sposobnost
brevet masculin, certificat masculin de capacité spričevalo o usposobljenosti
mesure féminin de capacité votla mera
avoir capacité pour biti sposoben, pooblaščen
avoir beaucoup de capacité biti zelo sposoben
manquer de capacité pour biti nesposoben za, nobenega daru ne imeti za

capanna f

1. koča, koliba:
pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
a capanna dvokapna (streha)

2. lopa (za kmečko orodje ipd.)

3. planinska koča

capāx -ācis (capere)

1. obsežen, obširen, prostoren: mundus Lucr., urbs, ripae O., conchae, urna H., capaciores scyphi H., quod nulla moles tam capax foret T. ne bi imela prostora za toliko ljudi; z objektnim gen.: circus capax populi O., rubrum mare animalium capax Mel., insula magnae sedis haud capax Cu. ki nima prostora za veliko naselbino, cibi vinique capacissimus L. velik jedec in pivec vina; z dat.: villa capax usibus Plin. iun.; z ad: calix capax ad tres sextarios Plin. držeč.

2. pren.
a) fizično ali duševno zmožen česa, za kaj, sposoben, pripraven, dovzeten za kaj: aures avidae et capaces Ci., capax est animus noster Sen. ph.; animus capax ad praecepta O., ad discendum c. Lact.; z gen.: capax mentis altae animal O. deležna, c. gloriae Cu. dovzeten za slavo, c. imperii T. sposoben za vladanje, nihil tam fortuitorum capax quam mare T. nikjer se ne dogaja toliko naključnih stvari kakor na morju; z abl.: mente capax Aug.
b) zmožen kaj dedovati, sposoben za dedovanje: qui capax est Paul. (Dig.); z gen.: specie dotis, cuius capax fuisset Pap. (Dig.), scriptus heres, cuiuscumque portionis capax Cod. I. — Adv. capāciter dovzetno, dojemljivo: Aug.

capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

capire

A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
capire a volo takoj razumeti
non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
capirai! inter. (tudi iron.):
bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
si capisce seveda, kajpada:
Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

B) v. intr. knjižno biti (v):
non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

capon, ne [kapɔ, ɔn] adjectif, vieilli bojazljiv, klečeplazen, šlevast; masculin bojazljivec, šleva

capote moški spol dežni plašč; ogrinjalo; delovni plašč; bikoborčev plašč

dar capote a alg. utišati koga
decir a/c a (para) su capote sam pri sebi reči
dar capote vse vzetke imeti pri igri s kartami
llevar capote nobenega vzetka ne imeti

cappōtto² m
fare cappotto igre nasprotniku ne prepustiti enega samega vzetka; avto prevrniti se na cesti

captiō -ōnis, f (capere)

1. prijetje: pignoris G., odoris Lact.

2.
a) lovljenje živali: Petr., Vulg; met. mreža: Vulg. (Psalm. XXXIV, 8).
b) prijetje, zajetje, zaprtje človeka: Vulg. (Psalm. CXXIII, 6, Ep. ad Rom. XI, 9).

3. klas. le pren.
a) prevara, omama, slepilo: Dig., istaec captio est Pl., si in parvula re captionis aliquid vererere Ci.; met. škoda, kvar: Dig., ne quid captioni mihi sit Pl., mea captio est, si... Ci. ep.
b) lovljenje, zapletanje v besedah: eam sententiam nihil habere captionis aut vitii Ci., quanta esset in verbis captio, si... Ci., in qua parte quoque in verbo captio foret Gell.; met. varljiv sklep, lažna izpeljava, sofizem: captiones metuis Pl., dialecticae captiones Ci., captiones discutere, explicare, refellere Ci., induere se in captiones Ci., idem de istis captionibus dico: quo enim nomine potius „sophismata“ appellem? Sen. ph., captio soluta aut parum intellecta Gell., captionis sophisticae solutio Gell., erant autem captiones ad hoc fere exemplum Gell.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

carabina ženski spol karabinka, kratka puška; zaponka na pero

es la carabina de Ambrosio je čisto ne(po)rabno

caravane [-van] féminin karavana; figuré skupina, družba (ljudi) na potovanju; stanovanjska prikolica (pri avtu)

les chiens aboient, la caravane passe treba je pustiti (ne se zmeniti), da nas zavistneži, obrekovalci kritizirajo

care² [kɛə] neprehodni glagol (for, of, about)
skrbeti, negovati; marati
ameriško zmoči, uspešno urediti

to care for rad imeti, zanimati se
much do I care for mar mi je, še na misel mi ne pride
I don't care ne ljubi se mi, ni mi mar
for aught (ali ought) I care zaradi mene, meni nič mar
I don't care if I do nimam nič proti
I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) nič mi ni mar, vseeno mi je
what do I care? kaj mi mar?

carecer [-zc-] biti brez, pogrešati, čutiti pomanjkanje

carecer de fundamento biti neutemeljen
carecer de medios biti brez sredstev
no carecer de interés ne biti nezanimiv