Franja

odpadni material moški spol Altstoffe množina, das Altmaterial
zbiranje odpadnega materiala die Altmaterialerfassung
trgovec z odpadnim materialom der Altmaterialhändler, Schrotthändler
imeti vrednost odpadnega materiala Schrottwert haben

odpeljati³ (odpéljem) intranzitivno: (imeti odhod) vlak, avtobus: abfahren

odpòr résistance ženski spol , opposition ženski spol ; figurativno aversion ženski spol , répugnance ženski spol

brez odpora sans opposer (ali offrir) de résistance, sans résister
nuditi odpor opposer de la résistance à, résister à
zadeti na (hud) odpor se heurter à une (vive) résistance
zlomiti odpor briser la résistance, bousculer (ali surmonter, vaincre, forcer) une résistance
zagrizen, junaški odpor résistance acharnée, héroîque
odnehati brez odpora céder sans résistance
iti po poti najmanjšega odpora, slediti liniji najmanjšega odpora suivre la ligne (ali la voie) du moindre effort
čutiti, imeti odpor do koga ali kaj avoir de la répugnance (ali de l'aversion) pour quelqu'un ou quelque chose
zbujati odpor v nekom causer de la répugnance (ali de l'aversion) à quelqu'un

odpòr (-ôra) m resistenza; hist. Resistenza; riluttanza; opposizione; avversione, antipatia:
imeti odpor do česa provare resistenza, avversione verso qcs., non sopportare qcs.
hist. sodelovati v odporu partecipare alla Resistenza
nuditi močan odpor opporre accanita resistenza
kaj narediti po liniji najmanjšega odpora fare qcs. secondo il principio del minimo sforzo

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

odúren rebutant, repoussant, répugnant, répulsif, rébarbatif, dégoûtant, écœurant

oduren obraz visage moški spol rebutant (ali rébarbatif, répugnant)
imeti odurne navade avoir des habitudes répugnantes
oduren človek, odurnež individu moški spol répugnant

odziv (-a, -o) das Echo, die Reaktion, der Widerhall
imeti odziv Resonanz finden
brez odziva unerwidert

œdème [edɛm] masculin (vodenična) oteklina (v tkivu), edem

avoir un œdème du poumon imeti (vodenično) oteklino na pljučih

œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
à l'œil nu z golim očesom
à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
aux, sous les, devant les yeux pred očmi
aux, devant les yeux (figuré) v očeh
aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
d'un coup d'œil s hitrim pogledom
de ses (propres) yeux na lastne oči
entre quatre yeux na štiri oči, na samem
les yeux fermés z zaprtimi očmi
l'œil au guet oprezno
par les yeux (de quelqu'un) z očmi
pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
du coin de l'œil diskretno
coup masculin d'œil (hiter) pogled
globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
yeux gros objokane, nabrekle oči
yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
œil magique magično oko
mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
avoir de l'œil (familier) imeti kredit
j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
avoir bon œil dobro videti, biti buden
avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
cligner des yeux pomežikniti
conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
couver des yeux nežno gledati
crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
être tout yeux pazljivo gledati
faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
faire les gros yeux strogo pogledati
fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter les yeux sur vreči oči na
lever les yeux sur upreti oči v
se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
(faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
taper de l'œil (familier) spati, dremati
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
ça tire l'œil to pade v oči
tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
voir d'un bon œil rad videti
ne voir que d'un œil le bežno pogledati
je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega

offence [əféns] samostalnik
britanska angleščina prestopek (against)
žalitev, užaljenost, zamera; napad; spotika

to give offence to razžaliti
pravno legal offence kaznivo dejanje
pravno minor (ali lesser) offence prekršek
no offence! brez zamere!
to mean no offence ne imeti namena žaliti
to put up (ali swallow, pocket) an offence požreti žalitev
to take offence at biti razžaljen
no offence taken je že dobro!
Biblija rock of offence kamen spotike
arms of offence napadalno orožje

office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
office de notaire notarska pisarna
office commercial trgovinski urad
office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
office des morts maša zadušnica
office divin služba božja
le saint office sveta inkvizicija
office des brevets patentni urad
office du cadastre katastrski urad
office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
office du logement stanovanjski urad
office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
office des passeports urad za potne liste
office du trafic, du tourisme turistični urad
office du travail urad za delo
bons offices (priložnostna) dobra usluga
papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
grâce aux bons offices de s posredovanjem
livre masculin d'office molitvenik
aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
dire son office opraviti vsakodnevne molitve
faire son office izpolniti svojo dolžnost
proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
faire office de chauffeur služiti kot šofer

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

ógrc (na obrazu) bourgeon moški spol , bouton moški spol ; medicina comédon moški spol , tanne ženski spol ; (ličinka) larve ženski spol

dobiti, imeti ogrce bourgeonner

ogrnjen (-a, -o) übergeworfen
imeti ogrnjeno überhaben

ogrom|en [ô] (-na, -no) riesig, riesengroß, immens, Riesen- (uspeh der Riesenerfolg)
ogromen denar ein Sündengeld
Un- (količina die Unmenge, die Unmasse das Unmaß)
ogromna reč das Mordsding
ogromna teža die Zentnerlast
ogromna večina eine erdrückende Mehrheit
ogromno delo die Heidenarbeit, Riesenarbeit
imeti ogromen dobiček sich eine goldene Nase verdienen (mit)

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho