Franja

reclūdō -ere -ūsī -ūsum (re in claudere)

I.

1. kaj zaprtega odpreti, odkleniti: Q., Pr., Lucr. idr., ostium recludere Pl., reclusa mane domus H., hosti portas recludere O.; večinoma pren.: tellurem dente (= aratro) recludere V. razorati, preorati, razkopati = humum recludere T., virtus recludit caelum H., vi terra dehiscens infernas reseret sedes et regna recludat pallida V., ensem recludere V. potegniti, izdreti, pectus mucrone V. ali iugulum ense recludere O. prebosti, iram Enn. fr. razbrzdati, sprostiti, dati prosto pot, fata recludere H. razdreti usodo = streti vezi (spone) usode = uničiti (razdreti) sklep usode (o Merkurju).

2. metaf. razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, narediti (delati) očitno, (po)kazati: Plin. iun. idr., ebrietas operta recludit H., si recludantur tyrannorum montes T., aperiet et recludet contecta et tumescentia victricium partium volnera bellum ipsum T. —

II.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): Pall. idr., recluso Iani templo Amm., matronas in carcerem Iust.

2. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti: hoc agnatis reclusum esse Iust. prikrito, neznano.

Opomba: Pt. pf. reclausus: Ven.

reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
se faire reconnaître dati se prepoznati

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek

recrépir [rəkrepir] verbe transitif znova ometati; familier močnó naš: ninkati; figuré zopet osvežiti

faire recrépir sa maison dati zopet ometáti svojo hišo

reçu, e [rəsü] adjectif (s)prejet; veljaven; priznan; masculin potrdilo (o prejemu), pobotnica

au reçu de ob prejemu
il est reçu que ... dognano je, da ...
donner reçu de quelque chose potrditi prejem, (iz)dati pobotnico, kvitirati (d'une somme vsoto)

recueillir* [rəkœjir] verbe transitif zbrati, zbirati; sprejeti; pospraviti letino, (po)žeti (figuré); prestreči, ujeti (tekočino); dobiti, prevzeti, nastopiti (dediščino); parlement (pre)šteti, zbrati glasove

se recueillir zbrati se; mirno, v miru premisliti
recueillir ses forces, ses idées zbrati svoje moči, svoje misli
recueillir le fruit de son travail požeti plodove svojega dela
recueillir du profit de quelque chose imeti korist od česa
recueillir des voix (politique) zbrati glasove zase
recueillir le flambeau olympique prevzeti olimpijsko baklo (za prenos)
recueillir les eaux pluviales prestreči deževnico
recueillir des exemples pour un dictionnaire zbirati primere za slovar
recueillir un réfugié, des chiens dati zavetje, zatočišče beguncu, psom

recuerdo moški spol spomin, spominjanje, omemba

artículos de recuerdo spominki
en recuerdo, como recuerdo za spomin
traer al recuerdo v spomin priklicati
dar muchos recuerdos (a) koga (dati) lepo pozdraviti

récuser [rekuze] verbe transitif, juridique odkloniti, odbiti

récuser un témoin, la compétence d'un tribunal odkloniti pričo, kompetenco nekega sodišča
se récuser izjaviti se za nekompetentnega, ne hoteti dati svojega mnenja ali prevzeti odgovornost

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

red² [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ureditev) die Ordnung (cerkveni Kirchenordnung, družbeni Gesellschaftsordnung, Herrschaftsordnung, fevdalni Feudalordnung, gospodarski Wirtschaftsordnung)
pravni red die Rechtsordnung

2. (predpisi) die Ordnung (kovni Münzordnung, občinski volilni Gemeindewahlordnung, pokopališki Friedhofsordnung)

3. (vrstni red) die Reihenfolge, die Ordnung, die Reihung
dedni red pravo die Erbfolge, Erbreihenfolge
gosji red die Einerkolonne, der Gänsemarsch (hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen)
načelo vrstnega reda das Prioritätsprinzip
v abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge

4.
besedni red die Wortfolge, die Wortstellung
v vprašalnem stavku: die Fragestellung

5.
dnevni red die Tagesordnung, Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der TOP (Tagesordnungspunkt)
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung sein, zur Debatte stehen
dati na dnevni red an die Tagesordnung setzen, in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
priti na dnevni red in die Tagesordnung aufgenommen werden, zur Sprache kommen

6.
hišni red die Hausordnung, v zaporu: Gefängnisordnung, v domu: Heimordnung
knjižnični red Benutzungsordnung

7.
javni red öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde
čuvar reda der Ordnungshüter
motenje reda die Ordnungsstörung
načelo reda das Ordnungsprinzip

8.
vozni red der Fahrplan
(poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan)
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol

v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement
besedni red ordre des mots
dnevni red ordre du jour
družbeni (socialni) red ordre social
frančiškanski red ordre des franciscains
hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
izpitni red règlement des examens
javni red ordre public
nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
policijski red règlement de police
red iz vedenja note de conduite
višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
po voznem redu d'après l'horaire
vrstni red succession ženski spol, ordre
biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
v red spraviti mettre en ordre, ranger
red držati tenir en (bon) ordre
motiti red perturber l'ordre
priti iz reda se déranger, se perturber
(zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu)

réd (-a) m

1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia

5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana

7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore

11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria

12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

référence [referɑ̃s] féminin referenca, izkazilo; pluriel priporočila; ocena

ouvrage masculin de référence priročnik
faire référence à un ouvrage sklicevati se, napotiti na neko delo
fournir de sérieuses références dati resna priporočila

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

refleurir [rəflœrir] verbe intransitif znova vzcveteti; ponovno procvitati

faire refleurir quelque chose dati čemu razmah, razcvet; poživiti kaj

re-fōrmō -āre -āvī -ātum (re in fōrmāre)

1. pretvoriti (pretvarjati), preoblikovati, preobličiti, preurediti (preurejati), preustrojiti (preustrojevati), preustvariti (preustvarjati), preosnovati (preosnavljati), predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati), spremeniti (spreminjati): Iolaus reformatus in annos primos O., dum, quod fuit ante, reformet O. da dobi zopet svojo prejšnjo podobo, hunc reformare ad homines Ap. zopet počlovečiti, zopet mu dati človeško podobo, zopet ga spremeniti v človeka.

2. metaf. spremeniti (spreminjati), predrugačiti (predrugačevati), preoblikovati: sententias in peius Icti.; occ. izboljšati (izboljševati), poboljšati (poboljševati): mores depravatos reformare et corrigere Plin. iun.

3. vrniti, zopet vročiti (vročati), zopet izročiti (izročati), zopet dostaviti (dostavljati): pozni Icti.

4. zopet (znova) postaviti (postavljati) v prejšnje stanje, znova vzpostaviti (vzpostavljati), popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): ruinas patriae in pristinum habitum Val. Max., pacem Galliae Eutr.

refregar [g/gu, -ie-] drgniti, treti; figurativno očitati

refregar por los hocicos (fig) pod nos dati
refregarse los ojos oči si meti