-
ἀνέδην adv. (ἀν-ίημι) prosto, neovirano, vsekako, naravnost, brez ugovora.
-
ἀνεκτέος 3 (ἀν-έχομαι) kar je treba pretrpeti, prenesti.
-
ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.
-
ἀνεξί-κακος 2 (ἀν-έχομαι) potrpežljiv NT.
-
ἄνεσις, εως, ἡ (ἀν-ίημι) 1. popuščanje, odnehanje, κακῶν polajšava, uteha. 2. NT oddih, odpočitek, mir.
-
ἀνέῳγα, ἀνέῳξα in sl. gl. ἀν-οίγνυμι.
-
ἀνίσωσις, εως, ἡ (ἀν-ισόω) izenačenje.
-
ἀνιών gl. ἄν-ειμι.
-
ἄνοιξις, εως, ἡ (ἀν-οίγνυμι) odpiranje, odprtina; στόματος govor, ἐν ἀνοίξει τοῦ στόματος da odprem usta NT.
-
ἀνολκή, ἡ (ἀν-έλκω) potegovanje, vlačenje (ladij iz morja na suho).
-
ἀνοχή, ἡ (ἀν-έχω) 1. pridrževanje, ustavljanje; pl. premirje. 2. NT potrpežljivost, potrpljenje.
-
ἀνῷγεν ep. impf. od ἀν-οίγω.
-
ἄ-οπλος 2 ἄν-οπλος 2 brez orožja, neoborožen, brez ščita, brez oklepa ἵππος, brez srpov ἅρμα.
-
ἅπαξ adv. [Et.: iz ἁ-πακτj-; ἁ cop. + παξ, πήγνυμι = nem. ein-fach] 1. enkrat, εἰς ἅπαξ za enkrat. 2. ἅπαξ za ἐπεί, ὡς, ἐάν = semel; ἂν ἅπαξ brž ko.
-
ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.
-
αὐερύω [Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.
-
ἄχρι(ς) 1. adv. dotikajoč se, zadevaje, do konca, popolnoma. 2. praep. z gen. do, tja do. 3. veznik dotlej da, dokler (ἄχρι οὗ), z ind. in cj. z ἄν.
-
ἄ-ωρος1 2, ion. ἄν-ωρος (ὥρα) 1. nezrel, prezgoden, ran. 2. nelep, grd. – adv. ἄωρον θανεῖν prezgodaj umreti.
-
γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
-
διαμπάξ adv. [Et. iz δι-αν(α)-πάξ, πήγ-νυμι] poet. skozi in skozi, do kraja, popolnoma.