Franja

langfädig z dolgimi nitmi

langgestielt z dolgim pecljem, dolgopecljat

langgliedrig z dolgimi udi/okončinami; Finger: z dolgimi členki; dolgočlenast

langhalsig z dolgim vratom, dolgovrat

Langlochziegel, der, Baukunst, Architektur zidak z vodoravnimi luknjami

langmähnig z dolgo grivo

langsamlaufend Schraube: z nizkim številom vrtljajev

langschößig z dolgimi škrici

langstengelig, langstängelig Pflanzenkunde dolgostebeln; z dolgim pecljem, na dolgem peclju

langstielig z dolgim pecljem, na dolgem peclju, dolgopeceljni, dolgopecljat

Langstreckenflugzeug, das, Luftfahrt Heerwesen, Militär letalo z velikim dosegom/radijem

langued [læŋd] pridevnik
grboslovje z iztegnjenim jezikom

lāni-ger -gera -gerum (lāna in gerere) volnonosen, z volno pokrit, volnat: pecus Acc. fr. = bidentes V. = ovce, greges V. = ovčje črede, quaedam intus lanigera fertilitas Plin. (o pajkih) zmožnost, da volno nekako proizvajajo v notranjosti (= v telesu), arbores Plin. bombaževci, luci Sil.; pesn.: lanigeri apices V. z volno ovite (po drugih: volnene); subst.
a) lāniger -gerī, m volnonosec = janjec, oven: O. = jagnje: Ph.
b) lānigera -ae, f = ovca, jagnje; v pl.: Varr., Col., Sil.

lànīk -íka m
1. lanišče, njiva z lanom
2. bot. avstrijski lan, Linum austriacum

lāni-pēs -pedis, (lāna in pēs) ki ima noge ovite z volno, volnonožen: senex Cassius ap. Q.

lànīšte s lanišče, njiva z lanom

lapidaire¹ [lapidɛr] masculin brusač dragih kamnov; brus za brušenje dragih kamnov; trgovec z dragimi kamni

lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)

laquear -āris, n (sg. navaja le Prisc., a ga ne izpriča) sicer le pl. laqueāria -ium, n (lacus) = lacūnar strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): dependent lychni laquearibus aureis incensi V., summique ferit laquearia tecti V., l. caelata Sen. ph., citro et ebore curiose cavata Ap., fulta auro Cl. — Soobl. laqueāre -is, n: Ps.-V. (Culex) in laqueārium -iī, n: Isid., od tod abl. laqueariis Amm.

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.