Franja

Pīstōrium -iī, n Pistórij, mesto v Etruriji (zdaj Pistoia na Toskanskem): Plin. — Od tod adj. Pīstōriēnsis -e pistórijski: ager S., oppidum Amm. = Pistorij.

Opomba: Na napisih tudi Pīstōriae, v grških virih Πιστορία.

pīstrīna -ae, f (pīstor) = pīstrīnum stavba, kjer se melje žito ter peče kruh in pecivo, mlin in obenem tudi pekarna: media est pistrina Luc. fr., pilum, quod eo far pisunt, a quo ubi id fit dictum pistrinum (L et S inter se saepe locum commutant), inde post in urbe Lucili pistrina et pistrix Varr., e siligine lautissimus panis pistrinarumque opera laudatissima Plin., pistrinum neutraliter dicitur; sed Lucilius XVI feminine extulit „media est pistrina“, ad tabernam referens, ut caupona dicitur Char.

pīstrīnum -ī, n (pīstor) sprva phalnica, stope, potem mlin, ki so ga morali včasih nam. živine za kazen gnati sužnji: Luc. fr., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., in pistrino molere Ter., aliquem in pistrinum tradere Pl. ali dare, dedere Ter. ali submittere Sen. ph. ali conicere Ulp. (Dig.), in pistrinum detrudi Ci., homo pistrino dignus Ter., far in pistrino pinsare ac torerre Varr., in pistrino pinsere farinam Varr., modo unguentariam tabernam modo pistrinum … exercuisse Suet., caballos, qui in pistrinis essent Pomp., pistori operam locare Gell. V teh mlinih so tudi pitali svinje z otrobi: Pl. in pekli kruh, od tod: pistrinum exercere Ap. = biti mlinar in pek, ukvarjati se z mlinarstvom in pekarstvom, mlinariti in pekariti; metaf. (preg.): in eodem pistrino vivere cum aliquo Ci. = biti vprežen v isti jarem s kom.

pithe͡us -eī in -eos, m (Plin.), tudi pithus -ī, m (Ap.) in pithiās -ae, m (Sen. ph.) (gr. πιϑεύς, πίϑος, πιϑίας) sodasta zvezda, nebesni pojav, najbrž komet v obliki ognjenega soda.

piti (pijem) popiti

1. čaj, mleko, vodo: trinken (Tee trinken, Milch trinken, Wasser trinken)
vedno, redno: piti čaj/pivo/vino ein Teetrinker/Biertrinker/Weintrinker sein
dati piti komu zu trinken geben
piti na zdravje anstoßen auf (die Gesundheit), trinken auf
piti bratovščino Bruderschaft trinken
piti za korajžo sich Mut antrinken

2. (biti pijanec) trinken, saufen, ein Gewohnheitstrinker sein
piti kot žolna saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
po malem piti žganje schnäpseln
ki rad pije trinkfreudig

3.
piti kri Blut saugen (tudi figurativno)

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

pjȅga ž (ijek.), pȅga ž (ek.)
1. lisa, pega: pjega na licu; konj s bijelom -om na čelu; javlja mi se bolest, tifus, već se vide pjege; i na suncu ima pjega tudi sonce ima pege, vse na svetu je nepopolno; sunčane -e = Sunčeve -e
2. madež: ispod grla skinuo sam joj -u krvi

placītis -idis, f (gr. πλακῖτις) plakítida = ploščata kalamína (tudi kalámina), vrsta kalamine, ki jo pridobivajo v peči: tertia est in lateribus fornacium … haec dicitur placitis Plin.

plača|ti (-m) plačevati

1. bezahlen, zahlen, Zahlung leisten, davke, prispevke: entrichten, naknadno: nachbezahlen, nachentrichten, skupaj s čim drugim: mitzahlen, mitentrichten, vnaprej: vorausbezahlen, vorausentrichten, vorauszahlen, (dati predplačilo) anzahlen
drago plačati teuer bezahlen (tudi figurativno)

2. stroške: aufkommen (za für), (etwas) bestreiten
plačati odškodnino komu (jemanden) abfinden, Schadenersatz zahlen, za nadurno delo ipd.: abgelten, vergüten
plačati osebni dohodek/mezdo/plačo komu (jemanden) entlohnen
plačati carino za kaj (etwas) verzollen, klarieren
plačati davek za kaj (etwas) versteuern
plačati pristojbine za kaj (etwas) vergebühren
pravo plačati varščino eine Kaution stellen
biti dolžan plačati: odškodnino schadenersatzpflichtig sein
davke steuerpflichtig sein
pristojbine gebührenpflichtig sein
pripravljen plačati zahlungswillig

3. (dati za pijačo) komu (jemanden) [freihalten] frei halten; pijačo: bezahlen, spendieren, eine Runde spendieren/bezahlen, za vse goste v lokalu: eine Lokalrunde spendieren/bezahlen
ne plačati zapitka/hrane die Zeche prellen

4. figurativno za svoje ravnanje ipd.: bezahlen, büßen (to mi bo še plačal das soll er mir büßen), poetično: sühnen; (biti grešni kozel) (etwas) ausbaden
plačati ceho herhalten müssen
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf bezahlen, mit dem Leben bezahlen, (jemanden) den Hals kosten
plačati drago šolo Lehrgeld zahlen müssen

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter

plačati (dolg) z delom payer en travaillant
plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
plačati krvni davek payer le tribut du sang
plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
plačati račun acquitter un compte
plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
plačati v zlatu payer en or
plačati iz svojega žepa payer de sa poche
plačati z življenjem payer de sa vie
drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
z glavo plačati payer de sa tête
vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
to mi boš plačal! tu me le paieras!
plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)!

plačil|o² srednji spol (-a …) za delo, strah, grehe, dobra dela: der Lohn (v gotovini Barlohn, v naravi Naturallohn); za mornarja: die Heuer; za umetnika: die Gage; v svobodnih poklicih: das Honorar (po uspehu Erfolgshonorar); (dotacija) die Zuwendung; za porabljeni čas ipd.: das Entgelt, priči: das Zeugengeld
plačilo na uro das Stundengeld
plačilo ob storniranju die Stornogebühr
plačilo po kosu/učinku der Stücklohn
plačilo po kolektivni pogodbi der Tariflohn
plačilo po uspehu das Erfolgshonorar
plačilo v naturalijah der Anteillohn, Sachlohn
figurativno der Lohn
Judeževo plačilo der Judaslohn (tudi figurativno)
nebeško plačilo religija Himmelslohn
dobiti plačilo figurativno seinen Lohn bekommen
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn

plamen|eti [é] (-im) lodern (tudi figurativno oči); figurativno čustva: brennen

planctus -ūs, m (plangere)

1. šumeče udarjanje s perutmi, šumenje (šumot) peruti: tremuit perterritus aether planctibus insolitis Petr., unum omnes incessere planctibus, unum infestare manus Val. Fl.; tudi pljuskanje (udarjanje, šumenje, bučanje) valov: exprimit et planctus illisae cautibus undae Lucan.

2. udarjanje (bitje) po prsih, rokah in kolkih v znamenje žalovanja, vitje rok, žalni hrup, hrupno žalovanje (= gr. κόμμος): Iuv., gemitus ac planctus T., planctus et lamenta T., si nullis planctibus defuncta revocantur Sen. ph., pectora illiso sonent contusa planctu Sen. tr., verberabam aegrum planctibus pectus Petr., ploratu lamentisque et planctibus tota regia personabat Cu., clamor barbaro ululatu planctuque permixtus Cu., luctus planctusque Lucan., planctu … et longis praefata ululatibus infit Stat., et factus est planctus magnus in Israel Vulg.; pl.: planctus muliercularum Hier.; pooseb.: tunc Luctus et atri pectora circumstant Planctus Maerorque Dolorque, atque omnes adsunt Poenae Sil.

planja samostalnik
geografija (visokogorski travnik) ▸ havasi rét, alpesi rétPoleti se tudi na pohorskih planjah pasejo krave. ▸ Nyáron a pohorjei havasi réteken is tehenek legelnek.

plastič|en (-na, -no) (oblikljiv) formbar, verformbar, gestaltungsfähig; prikaz: bildhaft; upodobitev: bildhaft, körperhaft, plastisch
plastično dvignjen erhaben
plastično preoblikovati verformen (tudi tehnika)

plastičnost ženski spol (-i …) materiala: die Plastizität (tudi fizika), die Formbarkeit, Verformbarkeit, Bildsamkeit; pripovedi: Plastizität
tehnika meja plastičnosti die Streckgrenze

plašnic|a ženski spol (-e …) die Scheuklappe (tudi figurativno)

plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
sprednja plat hiše la facciata della casa
napad z vseh plati attacco concentrico
pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
svetla plat lato illuminato, lato positivo
temna plat parte ombrosa, lato negativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
pren. bíti plat zvona suonare a martello
pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato

platōnico

A) agg. (m pl. -ci)

1. filoz. platoničen, platonski:
amore platonico platonska ljubezen (tudi ekst.)

2. netelesen, nadčuten, idealen

B) m (pl. -ci) filoz. platonik