Franja

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

descuido moški spol zanikrnost, brezbrižnost, brezskrbnost; nepazljivost; pozabljivost; nevljudnost

por descuido po pomoti
al menor descuido pri najmanjši pomoti

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

desétka (-e) f

1. pog. dieci:
šol. pri izpitih dobivati same desetke prendere soltanto dieci agli esami
peljati se z desetko andare col 10 (tram, autobus)

2. decina, serie di dieci

3. igre dieci (di un seme)

4. molti, decine e decine

dēsīderō -āre -āvī -ātum (prim. cōnsīderō)

1. koga, česa želeti, požele(va)ti, po kom, po čem hrepeneti, zahtevati; abs.: misere amans desiderat Pl., quanto diutius abest, magis cupio tanto et magis desidero Ter., desiderando pendēre animis Ci.; z obj. v acc.: Pl., Ter., desiderarunt te … oculi mei Ci., agri tam mansuetum civem desiderant Ci., centum aratores unus ager desiderat Ci., cum tot signis natura declaret, quid … desideret Ci., res publica vim et severitatem desiderabat C., ut nemo … centurionis imperium desideraret C., desiderantem (id), quod satis est H., quid desideremus Q., desideravere aliquid oculi tui T.; v pass.: a cuncta Italia desideratus Ci.; s praep. (poleg obj. v acc.): ab Chrysippo nihil magnum nec magnificum desideravi Ci., nec minus ab milite modestiam et continentiam quam virtutem … desiderare C., hoc a me praecipue … opus desiderasse Q., in quo (Catone) … summam eloquentiam non desiderem Ci., magis tamen desideratur in clausulis Q.; obj. z inf.: Plin., haec scire desidero Ci.; z ACI: me gratiam abs te inire verbis nil desidero Pl., quo ullam rem ad se importari desiderent C.

2. occ.
a) pogrešiti (pogrešati): ex me audies, quid in oratione tua desiderem Ci., neque quidquam ex fano, praeter unum signum, desideratum est Ci., oppido potitur perpaucis ex hostium numero desideratis, quin cuncti caperenter C. pri čemer je prav malo manjkalo, da niso bili vsi ujeti, Sextilem totum desideror H. se pustim čakati, neminem nisi in acie consumptum civem patria desideravit Vell.
b) pogrešiti (pogrešati), izgubiti (v bitki): sic accidit, uti … neque hoc neque superiore anno ulla omnino navis … desideraretur C., in eo proelio non amplius ducentos milites desideravit C., quarta (legio) victrix desiderat neminem Ci., plurīs esse a Syracusanis istius adventu deos quam victoriā Marcelli homines desideratos Ci. da je njegov prihod Sirakužane stal več božjih kipov kakor Marcelova zmaga ljudi.
c) izgubo česa mirno prenašati: fortiter d. suos (izgubo svojcev) Sen. ph.
č) kako vprašanje sprožiti, kaj v pretres vzeti (jemati), pretresati: antequam desideraretur Vitr., quibus provisis sequitur, ut examina desideremus Col. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēsīderāns -antis zaželen, nepozaben, drag, le v superl.: Cypr., Aug.; laskavo: domine dulcissime, desiderantissime Fr. — Adv. dēsīderanter željno, hrepeneče: Cass.; v komp.: quanto desiderantius desideras Fr.

2. adj. pt. pf. dēsīderātus 3 zaželen, drag; v superl.: Plin., Aug.

deskarka samostalnik
1. (pri zimskem športu) ▸ snowboardos, hódeszkás
Prvi dan so se deskarke in deskarji pomerili v paralelnem veleslalomu. ▸ kontrastivno zanimivo Az első napon párhuzamos műlesiklásban mérték össze a tudásukat a snowboardversenyzők.
Sopomenke: bordarka, borderka, deskarka na snegu
Povezane iztočnice: deskarka prostega sloga, akrobatska deskarka

2. (pri vodnem športu) ▸ szörfös, szörfölő
Deskarji in deskarke na razburkanih valovih so razred zase. ▸ Külön témát jelentenek a tarajos hullámokon szörfözők.
Povezane iztočnice: deskarka na vodi

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

dēstituō -ere -uī -ūtum (dē in statuere)

1. (spodaj) postaviti (postavljati), vele(va)ti komu (spodaj) nastopiti, kam stopiti, kje postaviti se: duo signa hic Pl., omnes servos ad mensam ante se Caecil. fr., in alto navem anchoris Naev. fr., aliquem ante pedes L., ante tribunal regis destitutus, cohortes extra vallum (pod taborom) destitutae L., palum in foro d. Gell., in armario … destitutus Gell. vtaknjen v … ; pren.: destituti inter patrum et plebis odia L. postavljeni, inter optimam conscientiam et iniquissimam fortunam destitutus Cu., obtutum acerrimum in me destituit Ap. gleda me z odprtimi očmi; occ. (o upadajoči vodi) na dno (na suho) postaviti (postavljati), na dnu pustiti (puščati): freta destituent nudos in litore pisces V., d. animalia marina Mel., cum fluitantem alveum … tenuis in sicco aqua destituisset L., ut quemque timentem altitudinem destitueret vadum L., destituta navigia, aestu destituta navigia Cu. nasedle.

2. na strani, na mestu pustiti, zapustiti (zapuščati): urbem, vehicula Cu., inceptos favos O., rem incohatam ali inceptam fugam O. popustiti; v pass.: signa relicta et destituta Ci.; (pogosto o osebah) zapustiti = koga samega pustiti (puščati): videtis … destitui alios in convivio Ci., nudus paene est destitutus Ci., velut in solitudine destitutus Cu., aliquem in loco peregrino abiectum d. Petr.; occ. zapustiti = brez pomoči pustiti, nevarnemu položaju prepustiti (prepuščati): iste subito solus destitutus pertimuit Ci., nonne eum in septemviratu (pri potegovanju za … ) destituisti? Ci., cum in hac miserrima fortuna (v tem nesrečnem položaju) destitutus sit Ci., multo etiam gravius, quod sit destitutus, queritur C., sagittarii destituti inermes (brez orožja, namreč za boj iz bližine) interfecti sunt C., d. aliquem in ipso discrimine periculi L., destitutos se esse cernebant Cu.

3. pren.
a) (o neživih subj.) zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati): prospero cursu vectum … destituit ventus L., non te destituit animus, sed vires meae Ph., vigor non destituit vultum Cu., non memoria solum, sed etiam mens eum destituit Cu., ingredientem destituebant poplites minus firmi Suet., aliquem fortuna destituit Vell., Sen. rh., Sen. ph., Suet. ali samo fortuna destituit Sen. rh., Lucan. — Od tod adj. pt. pf. dēstitūtus 3 α) zaradi česa zapuščen, osamljen, brez pomoči: destitutus morte liberorum ali parentum Suet. β) brez česa, ob kaj, kaj izgubivši; z abl.: tantā spe Cu., omni spe Vell., virtute militum Vell., scientiā iuris Q., fortunae ornamentis Iust.; z a(b): ab omni spe, ab unica spe L., a re familiari Suet.; abs. solatio d. Ps.-Q. brez utehe.
b) ne izpolniti (izpolnjevati), neuspešno narediti (delati), (pre)varati, ogoljufati: morando spem L., spem civium Iust., primas spes Cu., conata eius Vell., consilium alicuius Suet., destituit deos mercede pactā Laomedon H. je ogoljufal za dogovorjeno plačilo, si destituat spes L., nec spes destituat Tib.; v pass.: inlusi destitutique Ci., quae destituta exspectatio est L.

détail [detaj] masculin podrobnost, posameznost; podrobno, popolno naštevanje; natančno poročilo; trgovina na drobno; familier postranska stvar, malenkost; izrez (slika)

au détail v malem; posamezno, poedino; po kosu, kos za kosom
en détail podrobno, natančno; v malem, posamezno
prix masculin de détail cena na drobno
trafic masculin de détail (železniški) kosovni promet
commerce masculin, vente féminin au détail trgovina, prodajalna na drobno
magasin masculin de détail prodajalna, trgovina na drobno
sans descendre dans le détail ne da bi se spuščal v podrobnosti
entrer dans les détails iti v podrobnosti
faire le détail, faire de la vente au détail prodajati na drobno
s'attarder aux détails zadrževati se, zamujati se pri podrobnostih
pour plus amples détails voir podrobneje glej

détendeur [detɑ̃dœr] masculin aparat, ventil za reduciranje pritiska

d'une bouteille d'air comprimé pri steklenici stisnjenega zraka

détester [-tɛste] verbe transitif mrziti, sovražiti, ne trpeti (koga)

je déteste attendre nerad čakam
je déteste ces gens, cette musique ne morem trpeti teh ljudi, te glasbe
il se fait détester de tout le monde pri vseh je osovražen
je ne déteste pas un verre de vin ne branim se kozarca vina, imam rad kozarec vina

dētrīmentum -ī, n (dēterere)

1. odrgnina, drgnjenje, opilek: limae tenuantis Ap., sumit (vomer) per detrimenta fulgorem Isid.

2. pren. izguba, škoda, okvara, upad, oslabitev: rei publicae Ci., adficere illum detrimentis Ci. škodo storiti, d. militum, Africani exercitūs C., sine ullo detrimento exercitūs N., Vell., detrimenta rei familiaris Auct. b. Alx., detrimentum regiae maiestatis Cu., cutis Tert. — Pogosto: detrimentum capere, accipere, facere Ci. škodo trpeti, imeti, na škodi biti, detrimentum existimationis facere N., capere aliquid detrimenti in aliqua re Col., detrimentum importare Ci. ali afferre Ci., C. ali detrimenta inferre C., Hirt. škodo prizade(ja)ti, detrimentum reconciliare, sarcire C. škodo popraviti, poravnati, alicui detrimento esse C. komu v škodo biti; poseb. v stalnem besedilu (drž.pr.), s katerim je senat pozival konzula (oba ali le enega), naj se izvoli diktatorja oz. tistega, ki bo prevzel neomejeno oblast: videret (Pompeius), ne quid res publica detrimenti caperet ali provideant (consules), ne quid res publica detrimenti accipiat Ci., dent operam consules, … ne quid res publica detrimenti capiat C., darent operam consules, ne quid res publica detrimenti caperet S., ut, quae forma senatus consulti ultimae semper necessitatis habita est, Postumio, alteri consulum, negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L., consulis ius, cuius vigiliis niteretur, ne quod res publica detrimentum caperet T.; occ.
a) poraz (v vojni): belli detrimenta Hirt., detrimenta accipere C. poražen biti.
b) izguba denarja in blaga: aestimare cuiusque detrimentum T. (pre)ceniti … škodo po požaru, explent detrimenta (po rubežu izgubljeno imetje) muneribus Iust., ex magnis detrimentis (po velikih izgubah pri igri) … paulatim retractus est Suet.

3. met. detrimenta ergastuli Ca. pohabljenci iz delavnice.

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

dette [dɛt] féminin, commerce dolg; figuré moralna obveznost

dettes actives, passives aktiva, pasiva
dette criarde težeč dolg
dette d'honneur, de jeu časten, igralski dolg
dette publique, de l'Etat državni dolg
dette à court terme, à long terme kratkoročen, dolgoročen dolg
amortissement masculin, extinction féminin d'une dette amortizacija dolga, razdolžitev
acquitter, payer, régler, rembourser une dette plačati, poravnati, vrniti dolg
amortir, éteindre une dette amortizirati dolg
contracter, faire des dettes delati dolgove
être en dette avec quelqu'un biti zadolžen pri kom
être accablé, criblé, perdu de dettes do vratu tičati v dolgovih
je vous garde une éternelle dette de reconnaissance večno vam bom dolžan hvalo
recouvrer une dette izterjati dolg
qui paye ses dettes s'enrichi (proverbe) kdor plačuje svoje dolgove, postaja bogat

detto

A) agg.

1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

3. določen:
il detto giorno določenega dne

4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba

B) m

1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah

2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta

deūnx -ūncis (dē in ūncia „pri čemer manjka ena uncija“) enajst dvanajstin asa ali sploh kake celote: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam Ci., d. iugeri Col., avidos sudare deunces Pers. enajst odstotkov, potare deunces (= undecim cyathos) Mart. 11 bokalov.

Dēverra -ae, f (dēverrere) Devera, boginja pometanja pri otročnicah: Varr. ap. Aug.

devers [dəvɛr] préposition proti

avoir des documents par-devers soi imeti dokumente pri sebi, v rokah
par-devers le juge pred sodnikom

dēversitō -āre (intens. glag. dēvertere) gostiti se (v krčmi); samo pren. pri čem muditi se: d. ad aliquid Gell.