Franja

calvitium -iī, n (calvus)

1. golota na glavi, pleša, plešavost: Suet., Arn., Aus., capillum sibi evellere, quasi calvitio maeror levatetur Ci.; pren. goličava, kjer nič ne raste: Col.

camarade [kamarad] masculin, féminin tovariš, -ica; drug, družica; familier prijatelj

camarade de captivité tovariš iz ujetništva
camarade d'école šolski tovariš
camarade d'enfance tovariš iz mladih let
camarade d'infortune tovariš v nesreči
camarade de jeu tovariš v igri
camarade de lit spalni tovariš
n'être pas, plus camarade ne biti (več) tovariš, prijatelj
faire camarade (militaire) vdati se
camarade! vdam se!

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

camminare v. intr. (pres. cammino)

1. hoditi, iti:
camminare adagio iti počasi
camminare in fretta hiteti, iti naglo
camminare curvo iti sklonjen
cammina, cammina po dolgi hoji (v pravljicah)
camminare sui trampoli pren. negotovo iti, napredovati
camminare sulle uova pren. pog. hoditi kakor po jajcih
camminare sul sicuro pren. ravnati previdno
camminare diritto pren. ravnati pošteno

2. iti, teči (vozila, stroji ipd.):
la mia auto non cammina più moj avto ne gre več
dopo la caduta l'orologio non camminava più potem ko mi je ura padla na tla, se je ustavila

3. pren. razviti, razvijati se; napredovati:
gli affari camminano posli napredujejo

campare¹ v. intr. (pres. campo)

1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva

can^*1 [kæn, kən] pomanjkljiv, pomožni

I can morem, znam
I can't, cannot [kænt, ka:nt] ne morem, ne znam
you can go lahko greš
I can see (hear) you vidim (slišim) te
can you translate it? znaš to prevesti?
I cannot but wish ne morem si kaj, da si ne bi želel, želim si le

can moški spol pes; petelin pri puški

can que mucho ladra, ruin es para la casa pes, ki laja, ne grize
Can Mayor kuzlak (ozvezdje)

canadien, ne [-djɛ̃, ɛn] adjectif kanadski; féminin s krznom podložena usnjena jopica; dolg čoln

Canadien, ne masculin, féminin Kanadčan, -nka

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

candidare

A) v. tr. (pres. candido) kandidirati; predložiti, predlagati za kandidata

B) ➞ candidarsi v. rifl. (pres. mi candido) potegovati se, kandidirati:
non intendo candidarmi per il vostro partito ne nameravam kandidirati za vašo stranko

candle [kǽndl] samostalnik
sveča; svetloba sveče

to burn the candle on both ends preveč delati
not fit to hold a candle to s.o. nevreden koga, ki mu ne sega niti do kolen
the game is not worth the candle ni vredno truda in stroškov
to hold a candle to the devil dajati potuho
with bell, book and candle kot se spodobi
not to hide candle under bushel rad poudarjati svoje zasluge
to sell by inch of candle prodajati na dražbi

cane¹

A) m

1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina

3. pren. slab igralec, slab pevec

4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin

5. voj. petelin

6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

B) agg. invar.

1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!

2. pog. hud:
freddo cane hud mraz

canilla ženski spol golenica, piščal (kost); podlahtnica (kost); navijak, cevka (pri tkanju); cimetna skorja

irse de canilla imeti hudo drisko; ne moči držati jezik za zobmi

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

canna f

1. bot. trst (Arundo donax); trs
canna di palude vodena trstenika, trsje (Phragmytes communis)
canna d'India trstasta palma (Calamus rotang)
canna da zucchero sladkorni trs (Saccharum officinarum)
essere come una canna al vento pren. biti ko trs v vetru, šibek, omahljiv
povero in canna pren. reven kot cerkvena miš
tremare come una canna tresti se kot šiba na vodi
canna fessa pren. slabič, nesposobnež

2. ekst. palica:
canna da passeggio sprehajalna palica

3.
canna da pesca, canna ribiška palica, palica; ekst. pren. ribič

4.
canna della bicicletta gornja ogrodna cev

5. palica (dolžinska mera):
misurare tutto con la propria canna pren. krojiti svet po svoji meri, po svojem kopitu
gli uomini non si misurano a canne pren. ljudi ne kaže ocenjevati po zunanjosti

6. cev (pri strelnem orožju)

7. glasba
canna dell'organo orgelska piščal

8.
canna fumaria dimna cev

cannot [kǽnɔt] ➞ can't

I cannot ne morem, ne znam
I cannot but moram, drugo mi ne preostaja
I cannot away with this tega ne zmorem

canō -ere, cecinī, cantātum (prvotno cantum) (prim. umbr. kanetu = lat. canito, procanurent = lat. praecinuerint, gr. κανάζω donim, καναχή donenje, hrumenje)

I. intr.

1. (o človeškem glasu) peti, prepevati: Pr., Plin. idr., canere voce Ci., Gell., si absurde canat is, qui se haberi velit musicum Ci., ad tibicinem (tibiam) canere Ci. peti ob spremljavi piščali, non canere surdis V., movit Amphion lapides canendo H., lunam deducere canendo O., simplex canendi ratio Q.; ret. pojoč govoriti: inclinata ululantique voce more Asiatico canere Ci.

2. (o živalih) peti: gallina cecinit Ter. je zakokodakala, victores galli canere solent Ci. kikirikajo, canit corvus Ci. kroka, (noctua) canit per umbras V. skovika, merula canit aestate Plin.

3. (o glasbi in glasbilih) glasiti se, zveneti, doneti, razlegati se, igrati: tubae utrimque canunt Pl., tuba cornuaque cecinerunt L., ubi quartae vigiliae signum cecinisset L., classicum canit C., L. trobi se za napad, cum in eius conviviis symphonia caneret Ci., silvae canunt avibus Lucr.; met. (o ljudeh) z abl. instrumenti igrati, trobiti na kaj: canere voce vel fidibus Ci. peti ali brenkati, c. harundine O., iunctis harundinibus O. na pastirsko piščal piskati, tibiā Q., citharā T.

II. trans.

1. (o ljudeh) peti, prepevati: versūs Enn. ap. Ci., Varr., Gell., carmen Ci., Cu., Q., Suet., sacra (= hymnos) V., ad certos verba canenda modos O., „io“, magna voce, „triumphe“ canet O., Tib., canet indoctum, sed dulce bibenti H. neizurjeno, toda prijetno; preg.: cantilenam eandem canere Ter. kar naprej eno in isto trobiti; occ.
a) opevati, v pesmi slaviti, proslavljati, poveličevati: ad tibiam clarorum virorum laudes (slavna dejanja) atque virtutes Ci., suas et imperatoris laudes L., laudem victorum Ph., reges et proelia V., arma virumque cano V., regum facta c. H., seu deos regesve canit (Pindarus) H., cecini Gigantes O., c. maxima bella et clarissimos duces Q., amicitiam suam et Metrodori grata commemoratione Sen. ph.
b) s proleptičnim obj. peti, pesniti, zložiti (zlagati): Ascraeum carmen V., neniam Suet.; od tod
c) prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napoved(ov)ati (o preročiščih, ki so svoje prerokbe naznanjala v verzih): ut haec, quae nunc fiunt, canere di immortales viderentur Ci., Cicero... etiam (ea), quae nunc fiunt, cecinit ut vates N., haec deinde canit divino ex ore sacerdos V., c. obscura H., Sabella quod (fatum) puero cecinit divinā motā anus urnā H., ut caneret fera Nereus fata H., c. ambages horrendas, prodigium V., fata abdita senis pedibus Tib., eventūs Tib., oracula tristia, omina, fatum, arcanum ferale Lucan., responsa Sil.; preg.: vana surdis auribus c. L. = bob ob steno metati; z ACI: te mihi mater, veridica interpres deûm, aucturum caelestium numerum cecinit L., hoc Latio restare canunt V., et feminae in furorum turbatae adesse exitium canebant T.; abs.: nobilis ut grandi cecinit Centaurus alumno H.; o učiteljih (filozofih) oznanjati, podajati: quae diu latuere, canam O.; iron.: praecepta canam H.; (o Fami) raztrobiti, razglasiti (razglašati): Fama facta atque infecta canens V., Fama digna atque indigna canit Val. Fl.

2. (o živalih) peti, tudi naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, javiti: veterem in limo ranae cecinere querelam V. (posnemajoč Aristofanov βρεκεκεκέξ) so žalostno kvakale; z ACI: anser Gallos adesse canebat V., nec ei cornix canere potuit recte eum facere, quod... Ci. nobena vrana ga ni mogla poučiti.

3.
a) na kako glasbilo igrati, (za)trobiti (poseb. voj.): bellicum c. Ci., L. na boj zatrobiti, classicum cani iubet C., signa canere S., L. (s trobento) znamenje za napad dati; receptui c. Auct. b. Afr., T., Caesar receptui cani iussit C., (Hasdrubal) receptui propere cecinit L., receptui canit L. trobi se za umik; pren.: Q., receptui canente senatu Ci.; omnia intus canere Ci. vse na notranjo struno igrati, od tod preg.: hoc carmen hic tribunus plebis non vobis, sed sibi intus canit Ci. pri teh izjavah ne misli... na vas, ampak le na svoj prid; pesn.: canere receptūs (= receptui) O., tuba canit ludos V. daje znamenje za igre.
b) (o stvareh) skladno (ubrano, blagoglasno) zveneti, glasiti se: Q. (I, 10, 24).

Opomba: Gen. pl. pt. pr. canentum: Lucr. Nenavaden pt. fut. canitūrus: Vulg.

canteen [kæntí:n] samostalnik
krčma, kantina, menza; čutara; porcija (posoda)

dry canteen vojaška kantina, v kateri ne prodajajo pijače
wet canteen vojaška kantina, v kateri prodajajo pijače
industrial canteen tovarniška menza

cantiō -ōnis, f (canere)

1. petje, prepevanje: pol ego metuo lusciniolae ne defuerit cantio Pl.; v slabem pomenu žlobudranje, godenje: odiosa cantio Aug.

2. pesem, popevka: Pl., Suet., Ap., Fr., Vulg.; occ. bajalna (čarovna) pesem, čarovno besedilo, zagovor: Ca., Ap., veneficia et cantiones Ci.

cantonade [kɑ̃tɔnad] féminin, théâtre prostor za kulisami

parler à la cantonade govoriti dovolj glasno, da to sliši več oseb; govoriti komu, za katerega domnevamo, da je za kulisami; figuré govoriti, ne da bi točno vedeli komu ozir, se zdi, da nikomur