Franja

fauteuil [fotœj] masculin naslanjač, fotelj; figuré predsedovanje; sedež v francoski akademiji

occuper le fauteuil predsedovati seji, skupščini
(familier) arriver comme dans un fauteuil (sport) brez truda (pri tekmovanju) priti prvi na cilj

fautif, ive [fotif, iv] adjectif kriv; pogréšen; masculin krivec

pénaliser un conducteur fautif kaznovati šoferja, ki je zagrešil krivo dejanje
liste féminin fautive napak poln seznam
c'est lui le fautif de cet accident on je krivec te nesreče, on je odgovoren za to nesrečo

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

faux, faucis, f, v sg. le abl. fauce: Varr., Ci., O., Mart. Nom. samo pri Cael.; navadno pl. fauces -ium, f

I.

1. žrelo = začetek požiralnika: os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., summum gulae fauces vocantur Plin.

2. sinekdoha:
a) grlo, goltanec: istis faucibus tantum vini exhauseras Ci., fauces raucae Lucr., pocula arente fauce trahere H., onus infelix elisa fauce pependit O., (aquas) si quis faucibus fausit O.; pren.: faucibus teneor Pl. nož imam pod grlom, premit fauces defensionis tuae Ci. duši = onemogoča tvoj zagovor, cum faucibus premeretur ker mu je šlo za vrat, glavo.
b) žrelo: lippiunt fauces fame Pl. ščemi, skeli, lupam catuli faucibus exspectant siccis V. s suhim (= lačnim) žrelom; pren.: eripite nos ex eorum faucibus Ci., urbem ex belli faucibus eripere Ci., ex faucibus fati eripi Ci., urbes e faucibus Hannibalis ereptae L., praedonis faucibus eripere Plin. iun.
c) vrat: fauces russa galli Enn. fr. podbradki, fauces prehendere Pl., laqueo innectere fauces O., frangere fauces laqueo Lucan. fauces manu opprimere Suet.; pren.: Catilina cum exercitu faucibus arguet S. se nam je obesil na vrat, nam visi na vratu.
č) usta: vix equidem fauces haec ipsa in verba resolvo O.

3. meton. požrešnost: lupus fauce improbā incitatus Ph. —

II. pren. (le v pl.)

1. žrelo, prepad, duplina, votlina: patefactis terrae faucibus Ci., fauces montis (Aetnae) Lucr. žrelo, talis sese halitus atris faucibus effundens V., rupto Acheronte vorago pestiferas aperit fauces V., Orci f. Val. Fl., Ap., Arn.

2. ozek dohod, vhod: f. macelli Ci., portūs C., Averni, Orci, Taenuriae V., portae L., in valle arta faucibus utrimque obsessis L. f. iugi Cu., urbis, Hadriani maris Fl.; occ.
a) prehoda (hodnika) na obeh straneh arhiva (tablīnum), ki vodijo v večji peristil: Vitr.
b) pictae fauces Enn. ap. Ci. pobeljeni vhod (pobeljene pregraje) v cirkusu
c) ustje, izliv (struga) vodovja: Plin., cava flumina siccis faucibus … coquebant V., palus … caecas stagnante voragine fauces laxat Sil., f. ductūs (vodovoda) Front.

3. soteska, klanec, ožina: f. salti (= saltūs) Acc. fr., castra sunt in Etruriae faucibus conlocata Ci., f. angustae L., V., artae T., artissimae Cu., cavi montis Fl.

4.
a) zemeljska ožina, medmorje: erat posita Corinthus in faucibus Graeciae Ci., artae fauces (Isthmi) L., tum paeninsula erat, … artis faucibus cohaerens Acarnaniae L., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.
b) morska ožina, preliv: f. Abydi (= Hellespontus) V., f. Hellesponti L., ubi primum e faucibus angustis panditur mare L., f. Bospori Plin.

favola f

1. basen:
le favole di Esopo Ezopove basni
la morale della favola nauk, morala basni; ekst. moralni nauk

2. pravljica:
le favole di Andersen Andersenove pravljice

3. izmišljotina

4. obrekovanje:
è la favola del paese vsi se mu posmehujejo

favor moški spol naklonjenost, pomoč, usluga, ljubeznivost, laskanje; adutna barva

billete de favor brezplačna vstopnica
acoger con favor ugodno sprejeti
corresponder a un favor vrniti uslugo
estar a favor de alg. zavzeti se za koga
estar en favor uživati naklonjenost
estar en favor con alg. velik vpliv imeti na koga
¡es favor (que me hace V.)! laskate se mi! zelo ljubeznivo od Vas!
haga (hágame) V. el favor de un tenedor bodite tako ljubeznivi in podajte mi vilice
le pido a V. un favor prosim Vas za neko uslugo
a favor de v korist, v prid; s pomočjo; oziraje se na
en mi (a mi) favor v mojo korist
tener a su favor a alg. lahko računati na pomoč koga
por favor iz ljubeznivosti, iz usmiljenja
¡por favor! prosim!
dígame por favor povejte mi, prosim
se lo pido por favor vljudno Vas prosim za to
¡favor! na pomoč!
¡favor a la justicia! v imenu pravice!

favorable [favɔrabl] adjectif naklonjen; ugoden

dans le cas le plus favorable v najugodnejšem primeru
être dans une position favorable biti v ugodnem položaju
se montrer sous un jour favorable pokazati se v ugodni luči

favorire v. tr. (pres. favorisco)

1. podpirati, biti naklonjen:
favorire le arti e le scienze podpirati umetnost in znanost

2. pospeševati, vzpodbujati:
favorire l'industria pospeševati industrijo

3. izvoliti:
vuole favorire smem ponuditi?
favorisca! naprej!, izvolite!
favorisca alla cassa prosim, stopite k blagajni

favoriser [-ze] verbe transitif biti naklonjen, podpirati, pospeševati, spodbujati

favoriser une passion spodbujati strast
favoriser le commerce pospeševati trgovino

fáza (-e) f

1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale

2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase

3. astr. fase:
Venerine faze le fasi di Venere
Lunine faze le fasi lunari

4. kem. fase:
plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
disperzna faza fase disperdente

5. psih. fase:
oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale

fēbbre f

1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija

2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

fédéré, e [federe] adjectif zvezen; masculin zaveznik; uporni vojak v pariški Komuni

le mur des fédérés zid ob pokopališču Père-Lachaise v Parizu, kjer so streljali pristaše Komune leta 1871

fêlé, e [fɛle] féminin póčen, razpokan

vase masculin fêlé počena vaza
avoir la tête fêlée, avoir le cerveau fêlé ne biti čisto pri (pravi) pameti, biti malo trčen, prismojen

felicitar čestitati, srečo želeti

¡le felicito! čestitam (Vam)!

felicitazione f (zlasti v pl.) čestitanje, čestitka:
sincere felicitazioni iskrene čestitke
presentare, fare le proprie felicitazioni a qcn. čestitati komu

fendant [fɑ̃dɑ̃] masculin udarec z ostrino meča

faire le fendant biti aroganten

fēndere v. tr. (pres. fēndo)

1. razklati, razcepiti

2. sekati, rezati, prečkati, iti skozi:
fendere la nebbia rezati meglo
fendere l'aria leteti, rezati nebo
fendere le onde rezati valove, plavati, pluti
fendere la folla prebijati se skozi množico

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fēnisicium (fēnisecium) -iī, n (fēnum in secāre) košnja, pri piscih le pl. = sg.: Varr., Col., Plin.