Franja

žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation

za vsako žŕtev at any sacrifice
pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
vojna žŕtev victim of war
žŕtev razmer victim of circumstances
žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
spravna žŕtev expiatory victim
žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
darovana žŕtev sacrificial victim
nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of)

ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.

ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.

ἅν = ἅ ἄν.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἀναίδεια, ἡ, ion. -είη (ἀν-αιδής) nesramnost, predrznost.

ἀναίρεσις, εως, ἡ (ἀν-αιρέω) 1. pobiranje (mrtvih na bojišču), rešitev ranjencev, pokop (mrtvecev). 2. razrušenje, uničenje; NT umor, smrt.

ἀναισθησία, ἡ (ἀν-αίσθητος) neumnost, nespamet, topoglavost, neobčutljivost.

ἀναισχυντέω (ἀν-αίσχυντος) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se.

ἀνακωχή, ἡ (ἀν-έχω) ovira, premirje; počitek, odmor.

ἀναλγησία, ἡ (ἀν-άλγητος) neobčutljivost, topoglavost, sirovost, neotesanost.

ἀνα-νέομαι d. m., ep. ἀν-νέομαι zopet vzhajam ἠέλιος.

ἀναξία, ἡ (ἀν-άξιος) nevrednost.

ἀνα-οίγεσκον gl. ἀν-οίγνυμι.

ἀνάστασις, εως, ἡ (ἀν-ίστημι) 1. postavljanje, ustanovitev, (zopetno) sezidanje; pregnanje (τῆς πατρίδος = τῶν πολιτῶν), preseljevanje, premestitev τῆς Ἰωνίης; uničenje, razrušenje. 2. (ἀνίσταμαι) prebujenje ἐξ ὕπνου; vstajanje, odhod (vojske), vstajenje, vstanje (od mrtvih) NT.

ἀνάστατος 2 (ἀν-ίστημι) pregnan, izgnan, razdejan, opustošen, razseljen; ἀνάστατον ποιεῖν pregnati, opustošiti, pokončati; ἀνάστατον γίγνεσθαι pregnan, opustošen, razdejan biti; Her. podjarmljen, podvržen; ἀνάστατος γίγνομαι ἐκ τοῦ οἴκου sem ob hišo (izgubim).

ἀνα-σχεθεῖν, -σχέμεν, -σχεῖν, -σχεο, -σχέσθαι gl. ἀν-έχω.

ἀνα-σχετός 2, poet. ἀν-σχετός (ἀν-έχω) znosen, prenesen.

ἀνα-τρέπω, poet. ἀν-τρέπω [pf. -τέτροφα, -τέτραφα, med. aor. ἀνετράπετο] 1. act. a) prevračam, prekucujem; razdevam, uničujem χαράν; b) poet. dramim, budim. 2. med. padam (zvrnem se) znak, prevrnem se, poginem; postanem truden.