Franja

rúž (rdečilo za ustnice ipd.) rouge

črtalo z rúžem lipstick
imeti debelo plast rúža na obrazu to have a heavily rouged face, pogovorno to lay the rouge (ali make-up) on with a trowel
nalepotičiti se z rúžem to rouge oneself

's¹ [z za samoglasniki in zvenečimi soglasniki, s za nezvenečimi soglasniki] pogovorno za is, has, does

he's (he is) here on je tu
he's (he has) just come on je pravkar prišel
what's (what does) he think about it? kaj misli on o tem?

sa [sa] pronom, féminin njegova, njena; svoja

Pierre et sa femme Peter in njegova žena
Marie et sa mère Marija in njena mati
il aime, elle aime son cousin, sa cousine on, ona ima rad(a) svojega bratranca, svojo sestrično

sabido učen; (po)znan

es sabido que znano je, da ...
es cosa sabida to je stara zgodba
lo tiene muy sabido on to dobro ve

sáblja sabre, ZDA saber, (cavalry) sword; sword

kriva sáblja scimitar
kratka, zakrivljena sáblja cutlass
bridka sáblja keen-edged sabre
ročaj sáblje hilt
jermen pri sáblji sword belt
čopek pri sáblji sabre (ali sword) knot
rezilo sáblje sabre blade
urez, udarec s sábljo sabre cut
ples s sábljami sword dance
rožljanje s sábljo sabre rattling
mahati s sábljo to brandish the sabre
usmrtiti s sábljo to put to the sword
opasati (odpasati) sábljo to gird on (to ungird) one's sabre
posekati s sábljo to cut down with the sabre, to sabre (down)
rožljati s sábljo to rattle one's sabre

sabulum -ī, n (iz *bhab-lom, *psaf-lom; indoev. kor. *bhsā̆-, *bhsă-m(ə)dh-, *bhsă-bh- streti, zmeti; prim. skr. bhas- streti, žvečiti, psā́ti, bábhasti [on] grize, bhásman- pepel, bhasitaḥ spepelel, upepeljen, psára pojedina, psúraḥ hrana, živež, gr. ψάμμος [iz *ψάφμος] in ψάμαϑος pesek, ψῆφος, dor. ψᾶφος kamenček, ψάω drobim (se), ψαίω drobim, razdrabljam, meljem, ψωμός drobtina, troha, košček, ψῆγμα prašek, lat. sabulō, saburra, stvnem. sant = nem. Sand = ang. sand) debel (debelozrnat) pesek, prod, gramoz, starejše grahut: VARR. AP. NON., PLIN. idr., quidquid sabuli in campis iacet CU.; v sinkop. obl. sablum: PLIN.

sacrament [sǽkrəmənt]

1. samostalnik
cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega

the Sacrament obhajilo
the last Sacrament (sveto) poslednje olje
to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
to receive the sacrament prejeti obhajilo
to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj

2. prehodni glagol
(ob)vezati koga s slovesno prisego

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

saddle [sædl]

1. samostalnik
sedlo (tudi figurativno)
gorsko sedlo; nosilni drog za dve vedri; nosilec žice na vrhu električnega stebra; pohrbtina (meso živine ali divjačine)

in the saddle trdno v sedlu, figurativno na zanesljivem mestu, na oblasti
saddle of mutton koštrunova pohrbtina
to be in the saddle biti na konju, zapovedovati
to take (to get into) the saddle zajahati konja
to put the saddle on the right (wrong) horse figurativno obdolžiti pravo (napačno) osebo
to be thrown from the saddle biti vržen iz sedla

2. prehodni glagol
osedlati
figurativno obremeniti (with z)
natovoriti, naložiti, naprtiti (upon na)

to be saddled with s.o. imeti koga na vratu
to saddle s.o. with responsibility, to saddle responsibility upon s.o. naložiti komu odgovornost
to saddle oneself with naprtiti si (kaj) (na vrat)
to saddle a theft on an innocent person naprtiti tatvino nedolžni osebi
neprehodni glagol
povzpeti se, sesti v sedlo

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

safety-valve [séiftivælv] samostalnik
varnostni ventil
figurativno oddušek za čustva

to sit on the safety-valve figurativno izvajati nasilno politiko

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene

sale [séil]

1. samostalnik
ekonomija prodaja, promet; količina prodanega blaga; razprodaja blaga na koncu sezone; dražba; kupoprodajna pogodba

for sale za prodajo
on sale na prodaj
sale contract prodajna pogodba
sale for money, for cash prodaja za denar, za gotovino
sale price prodajna cena
sale or return pogodba, po kateri prodajalec sprejme, s pravico da vrne, česar ne more prodati
sale by sample zaključek kupčije (prodaje) na podlagi vzorcev
annual sale letna (raz)prodaja
bill of sale prenos pravice lastništva
clearance sale razprodaja odvečnega blaga
clearing sale razprodaja, likvidacija
public sale dražba
slow sale počasna prodaja
summer sale poletna razprodaja
to be on sale biti na prodaj
to put up for sale ponuditi, dati v prodajo (tudi na dražbi)

2. pridevnik
namenjen za prodajo, prodajen

saloperie [salɔpri] féminin umazanost, populaire svinjarija; kvanta; slab dovtip; stvar brez vrednosti, zelo slabe kakovosti

on lui a fait là une belle saloperie! svinjsko so mu jo tu zagodli!

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

salvation [sælvéišən] samostalnik
rešitev
religija zveličanje, rešitev duše, odrešenje, blaženost

Salvation Army Rešilna vojska (polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi)
he was our salvation on je bil naša rešitev
to find salvation religija biti zveličan; šaljivo najti izhod iz neprijetnega položaja
to work out one's salvation religija rešiti se, zveličati se; figurativno znati si pomagati, izvleči se iz stiske

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)