Franja

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pet [é]

1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
… za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
s petimi … fünf-
(dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
razdeliti na pet delov fünfteln
napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
ob petih um fünf (Uhr)
pet do petih fünf vor fünf

2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend

pét five

bilo jih je pét there were five of them
ura je pét it's five o'clock
ob petih at five o'clock
čaj (malica) ob petih five o'clock tea
bilo je pét minut do sedmih it was five to seven

pét cinq

ob petih à cinq heures
ob pol petih à quatre heures et demie
v petih dneh en (ali dans) cinq jours
ura je bila pet l'horloge a sonné cinq heures
ki ima za osnovo pet, deljiv s pet quinaire

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

pét cinco

ob petih a las cinco
ura je bíla pet han dado las cinco
ob pol petih a las cuatro y media

pet|ek [é] moški spol (-ka …) der Freitag
veliki petek Karfreitag, stiller Freitag
v petek am Freitag
ob petkih freitags

pétek Friday

v pét on Friday
ob pétkih on Fridays
črni pétek (nesrečen dan) black Friday
veliki pétek religija Good Friday

pétek vendredi moški spol

ob petkih le vendredi, tous les vendredis
veliki petek Vendredi saint
v petek in svetek les jours de la semaine et le dimanche

pétek viernes m

veliki petek viernes santo
ob petkih los viernes
v petek in svetek los días de (la) semana y el domingo

péti (pojem) chanter

peti v pevskem društvu, v zboru chanter dans une chorale, dans un chœur
peti v duetu, v kvartetu chanter en duo, en quatuor
peti brez predhodne priprave chanter à (première) vue
peti ob spremljavi klavirja chanter avec accompagnement au piano
bas peti chanter la basse
na glas peti chanter à voix haute
na ves glas, na vse grlo peti chanter à pleine voix (ali à pleins poumons, à plein gosier)
hvalo komu peti chanter (ali entonner) les louanges (ali faire l'éloge) de quelqu'un
iz not peti chanter à livre ouvert
pravilno, napačno peti chanter juste, faux

péti¹ cantar

glasno (tiho) peti cantar en voz alta (a media voz)
prav peti entonar, cantar bien
napačno peti desentonar, desafinar, fam berrear
visoko (nizko) peti cantar con voz aguda (con voz de bajo)
peti z lista repentizar una canción
peti na ves glas cantar a plena voz
komu hvalo peti cantar las excelencias de alg
peti ob klavirski spremljavi cantar con acompañamiento de piano

pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro

petih [ê]
ob petih um fünf (Uhr)
… ob petih Fünfuhr-
(čaj der Fünfuhrtee, predstava die Fünfuhrvorstellung)
okrog petih etwa um fünf (Uhr)

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

pétje singing; song; (cerkveno) choir-singing, chanting; (ptičje) warbing

dvoglasno, triglasno pétje two-part singing, three-part singing
večglasno pétje part-singing
gregorijansko pétje Gregorian chant, plainsong
petelinje pétje crowing, cockcrow
ob petelinjem pétju at cockcrow
škrjančkovo pétje the song of the skylark
šolsko pétje class singing
učitelj, -ica pétja singing teacher, singing coach, singing master, singing mistress
učiti se pétja to learn singing
s pétjem sprejeti novo leto to sing the New Year in
uspavati otroka s pétjem to sing a child to sleep

petnajstletnica samostalnik
1. (petnajsta obletnica) ▸ tizenötödik évforduló
2. (petnajstletno dekle) ▸ tizenöt éves

petrolejka samostalnik
(svetilka na petrolej) ▸ petróleumlámpaOb koncu 19. stoletja so si na kmetijah na splošno že svetili s petrolejkami. ▸ A XIX. század végén a gazdaságokban már általában petróleumlámpával világítottak.

phallus -ī, m (gr. φαλλός) fálos, fálus, podoba moškega spolovila, ki so jo ob Bakhovem prazniku nosili okrog kot znamenje rodnosti in rodovitnosti: Arn.

Pharmacūssa -ae, f (Φαρμακοῦσσα) Farmakúsa, otok ob obrežju Karije, 10 km pred Miletom (danes Fermāco): Plin., Suet.