làgunast -a -o lagunast, podoben laguni, bogat z lagunami
lainage [lɛnaž] masculin volnina, volnena tkanina, volnena pletena obleka; ovčja koža z volno, runo
lakopísac -sca m kdor z lahkoto piše
lakòsan -a -o z rahlim spanjem; -ōst ž rahlo spanje
lakòskut -a -o z lahko obleko: silhueta -e junakinje XVIII vijeka
lampistería ženski spol trgovina z instalacijskim materialom
lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)
1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).
2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.
3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.
lanaiōlo m volnarski industrijec; trgovec z volno
lānātus 3 (lāna)
1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.
2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).
3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.
lance2 [la:ns] prehodni glagol
prebosti (s sulico, kopjem), napasti
poetično vreči
medicina vrezati, razrezati z lanceto
landàrati -ām
1. bingljati, mahati: niz leđa joj landaraju vitice kao mišji repovi; landarati nogama
2. opletati: igrala je čardaš odižući suknje i landarajući njima
3. klamati, motati se, potikati se: tako je provodio vrijeme landarajući oko kuće
4. klepetati, opletači z jezikom: blebetala lažljiva samo landaraju i blebeću
lande [lɑ̃d] féminin pušča, pokrajina, ki je porasla z resjem, ločjem, bodičevjem
Landflucht, die, beg s podeželja, beg z dežele
land-jobber [lǽnddžɔbə] samostalnik
britanska angleščina špekulant z zemljo
landlocked [lǽndlɔkt] pridevnik
z zemljo obdan
landlocked country kopenska država
landlocked salmon losos, ki po drstenju ostane v sladki vodi
Landpomeranze, die, nedolžnost z dežele
lanenòkos -a -o z lanenimi lasmi: lanenokos mladić
lanero moški spol volnar, trgovec z volno
industria lanera volnena industrija
langärmelig z dolgimi rokavi
langarmig z dolgimi rokami; Technik z dolgo ročico