Franja

équilibrer [-bre] verbe transitif uravnovesiti, spraviti v ravnotežje, uravnotežiti; izravnati

s'équilibrer biti v ravnotežju
équilibrer un budget uravnovesiti proračun
équilibrer les comptes saldirati konte

equivalere^*

A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev

B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju

erelong [ɛ́əlɔŋ] prislov
poetično kmalu, v kratkem

erfahren^*1 zvedeti; (erleben) doživeti, izkusiti; einen höheren Siedepunkt, die Ausdehnung usw.: imeti; eine Strömung: priti v (tok); nastati (X erfährt den Auftrieb vzgon X-a nastane)

erfolgssicher prepričan v uspeh; Theaterstück usw.: ki mu je uspeh zagotovljen

ergā, praep. z acc., ki mu jo Kom. pogosto zapostavljajo (gl. ergō)

1. (krajevno) proti, v bližini koga ali česa: nostras erga aedes Pl., Sura, quae med erga aedes habet Pl. tja proti meni, machinamenta … erga regiam capitis constituta esse Ap.

2. v povezavi z, glede na, do, za; v klas. lat. le v dobrem pomenu: Iuv., Plin. iun., benevolum erga se Pl., erga me merita est Pl., erga nos, me erga, te erga, amicum erga Pl., se erga Ter., ut erga duces satis gratus iudicarer Ci., summo erga vos amore Ci. iz … ljubezni do vas, Milonis erga me merita Ci. zasluge zame, qua pietate erga deos immortalīs ese soleant Ci., fides erga plebem Romanum Ci., perpetuā erga populum Romanum fide C., fides erga Athenienses N., nullum erga me benevolentiae pignus Cu., tua erga me munera (storitve) T., suprema erga memoriam filii sui munia (dolžnosti) T. Poznejši pisci rabijo besedo
a) splošno: erga sua bona satis cautus Cu. glede na svojo korist, ea prima Tiberio erga pecuniam alienam diligentia fuit T., anxii erga Seianum T.
b) v slabem pomenu = contrā, proti, zoper: si quid med erga falsum dixeris Pl., quae numquam quidquam erga me commerita est (ni … zakrivila) Ter., erga eum odium N., erga eum invidia T., fastu erga epulas T., alienato erga Vespasianum animo T.

ergastulāris -e (ergastulum) k delavnici, v delavnico spadajoč, delavničen, delavniški: tenebrae Sid.

erhärten potrditi; Vorwürfe: podkrepiti; Annahmen: potrjevati, podpirati, govoriti v prid (čemu); intransitiv strditi se

erheben^*

1. (heben) dvigniti (sich se) (aufragen) dvigati se, vzpenjati se; zu etwas: povzdigniti v, postaviti za; Gebühren: zaračunavati, Steuern: pobirati, Forderungen: postavljati; eine Klage erheben tožiti, vložiti tožbo; Einspruch erheben ugovarjati; Vorwürfe erheben očitati; in die Potenz erheben Mathematik potencirati

2. sich erheben gegen upirati se (čemu, komu), upreti se

3. den Schaden amtlich erheben lassen: ugotoviti, ugotavljati

erkennen^* spoznati; prepoznati, razpoznati; figurativ spregledati; (unterscheiden, sehen) identificirati, razpoznati, Gerüche: zaznati, zaznavati; Recht erkennen auf razsoditi; ein Gutschreiben: knjižiti v dobro; etwas zu erkennen geben dati čutiti; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto, izkazati se kot

êrl m (angl. earl) earl, erl, plemič v Angliji

erreichen doseči; am Telefon: dobiti; einen Zug: ujeti; Briefe, Telegramme einen: priti v roke; einen Höhepunkt, einen Ort: priti do; zu erreichen sein biti dosegljiv

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

ertönen zadoneti; doneti, odmevati; von Musik, Geschrei: v ... odmeva glasba/kričanje

Erwartungsangst, die, pričakovanje v strahu, trepetanje

ȅs s es, ime črke s v latinici

ès [ɛs] (= en les) v (pri akademskih naslovih)

docteur masculin ès lettres, ès sciences doktor filozofije, prirodoslovnih znanosti
agir ès qualités nastopiti, postopati v okviru svojih funkcij, ne pa zasebno

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

escapade [ɛskapad] féminin uítje, pobeg; skok v stran (konja); eskapada; figuré lahkomiselno, objestno dejanje

faire des escapades skakati čez ojnice

escape¹ [iskéip] samostalnik
pobeg, odrešitev, osvoboditev; iztekanje, uhajanje, izhlapevanje; izhod v sili; podivjana vrtna rastlina

to have a narrow (ali a hair-breadth) escape za las uiti
to make one's escape zbežati, rešiti se
fire escape požarne stopnice, požarna lestev
escape literature literatura, ki omogoča umik iz realnosti