Franja

pijanost ženski spol (-i …) der Rausch (tudi figurativno), der Rauschzustand, die Betrunkenheit, Besoffenheit, popolna: Volltrunkenheit, Vollrausch
v pijanosti im Rausch, im Suff

pile³ [páil] samostalnik
skladanica, kup, kopa; grmada (tudi funeral pile)
visoka stavba, skupina stavb
elektrika suha baterija (voltova), galvanski stolp
pogovorno kup (denarja, zlata itd.)

atomic pile nuklearni reaktor
a pile of arms piramida pušk
he has piles of money ima na kupe denarja
to make one's pile obogateti

pile⁴ [páil]

1. prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, grmaditi, nagrmaditi, skladati (tudi up)
naložiti, natrpati (on na)
prenatrpati
pogovorno gnati do skrajnosti, pretirati

2. neprehodni glagol (zlasti z up)
nakopičiti se, natlačiti se
pogovorno zdrenjati se (into v, out of iz)
ameriško, pogovorno plezati, plaziti se

to pile up arms zložiti puške v piramido
pogovorno to pile it on pretiravati
to pile in stlačiti se v tesen prostor
to pile on (ali up) the agony s pretiravanjem povečati bolečino
to pile up nasesti (ladja), razbiti avion, doživeti letalsko nesrečo

pili|ti (-m) feilen (tudi figurativno)

piljenj|e srednji spol (-a …) das Feilen (tudi figurativno), tehnika die Feilarbeit
stroj za piljenje die Feilmaschine

pīl(l)eolus -ī, m (demin. k pīl(l)eus) kapica, čepica: H., Col.; tudi pīl(l)eolum: Hier.

pilotov pridevnik
1. (o zračnem pilotu) ▸ pilótaDigitalna potniška letala strmoglavljajo tudi brez pilotove krivde. ▸ A digitális utasszállítók pilótahiba nélkül is lezuhannak.

2. (o pomorskem strokovnjaku) ▸ révkalauz
Veliko ton počasi, a vztrajno drsi proti pomolu in od pilotovih ukazov je odvisno, da se ne bodo dotaknile pomola. ▸ Sok-sok tonna lassan, de megállíthatatlanul halad a móló felé, a révkalauz parancsaitól függ, hogy meg sem érinti a mólót.

pīlus² -ī, m (prim. pīlum, pīlānus) manípel triarijev; poseb. primus pilus L., C., Suet. (tudi samo pilus Mart.) prvi manipel triarijev, primum pilum ducere C., primi pili centurio C., duo primi pili (sc. centuriones) L. — Od tod prīmīpīlus -ī, m prvi, po činu najstarejši in zato najvišji centurion legije: C.; kot služba = prīmīpīlatus: Cod. Th.

piment samostalnik
1. neštevno (začimba) ▸ szegfűborsMleti piment dajemo tudi v nekatere vrste peciv. ▸ Őrölt szegfűborsot teszünk néhány süteménybe is.
Sopomenke: jamajški poper

2. (drevo) ▸ szegfűbors
Nabirajo še nezrele, zelene plodove pimenta in jih posušijo na soncu. ▸ A szegfűbors termését éretlenül, zölden szedik le, és napon szárítják.

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.

pionir moški spol (-ja …) der Pionier (tudi vojska), figurativno der Bahnbrecher, der Vorreiter

pip⁴ [pip]

1. prehodni glagol
pogovorno oplaziti (strel); ubiti, usmrtiti
figurativno v kali zatreti; ukaniti, izigrati koga

2. neprehodni glagol
čivkati, prekljuvati jajčno lupino; umreti (tudi out)

pip|a² ženski spol (-e …) tehnika za vodo, plin ipd.: der Hahn (dvopotna Zweiwegehahn, enosmerna Einweghahn, nastavna Anstichhahn, odtočna [Abflußhahn] Abflusshahn, [Ablaßhahn] Ablasshahn, na naftovodu Ölhahn, za mrzlo vodo Kaltwasserhahn, za polnjenje Füllhahn, za točenje Zapfhahn, za toplo vodo Warmwasserhahn, za vodo Wasserhahn, za toplo in mrzlo vodo Kalt- und Warmwasserhahn, plinska Gashahn, štiripotna Vierwegehahn, večpotna Mehrweghahn, vrtljiva Schwenkhahn, zaporna Abstellhahn)
zapreti pipo den Hahn zudrehen (tudi figurativno)

piramid|a ženski spol (-e …) die Pyramide (tudi matematika, gradbeništvo, arhitektura); -pyramide (Keopsova Cheopspyramide, pojmovna Begriffspyramide, starostna Alterspyramide, stopničasta Stufenpyramide)
prisekana piramida der Pyramidenstumpf

pirenejsk|i (-a, -o) geografija Pyrenäen-, pyrenäisch (tudi rastlinstvo, botanika)
pirenejski pes der Pyrenäenhund

piroklastični tok stalna zveza
geologija (o vročem zraku) ▸ piroklaszt-ár
Drugi kratki eksplozivni izbruh januarja 1929 je očitno obsegal tudi piroklastični tok in tok lave. ▸ Az 1929 januári, rövid ideig tartó robbanásos kitörését piroklaszt-ár és lávafolyás kísérte.

Pīrūstae -ārum, m (Πειροῦσται) Pirústi (Pejrústi), ilirsko roparsko pleme: C., L.; tudi Pērūstae -ārum, m Perústi: Vell.

piscis -is, m (prim. got. fisks = stvnem. fisk = nem. Fisch riba, got. fiskōn, nem. fischen ribariti, loviti ribe)

1. riba: Ci., C., V., O., T., Cels. idr., piscibus praebent pabulum Pl., apriculum piscem scito primum esse Tarenti Enn., piscium saliendorum causa Sis., piscis depurgate Ci., spinae (srtí, kosti) piscium Ci. fr., piscis multinummus, pisces minuti Varr., piscis femina O., mare non sane piscibus pretiosis abundat Plin., pro putrido his est piscis occisus Sen. ph., piscis apriculus Ap., curvus piscis Sil. delfin, exenterare hunc piscem Vulg. idr., p. muti H., p. femina O.; kolekt.: pisce vehi O. na ribah.

2. ozvezdje Ribi: Ci. poet., O., Pr., Vitr., Sen. tr., Col., pisces gemini ali gemelli O.; tudi sg.: sidus piscis aquosi V.

piston [pístən] samostalnik
tehnično bat
glasba piston, ventil pri pihalih (tudi piston valve)