Franja

myrmēcītis -idis, f (gr. μυρμηκῖτις) mirmekítida = „mravljevec“, nam neznan dragulj, v katerem so ujete mravlje kakor v jantarju: Plin.

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

Myrō (Myrōn) -ōnis (-ōnos Mart.), m (Μύρων) Míron, sloveč kipar (livar, plastes) iz Elevter ok. l. 430, Polikletov sodobnik. Posebej so slovele njegove realistične atletske skupine in živalske podobe (npr. mukajoča, tele doječa krava na velikem atenskem trgu): Ci., O., Plin., Mart. — Od tod adj. Myrōnius 3 Mirónov, od Miróna izdelan: caput Corn.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.

mysticus 3, adv. -ē (gr. μυστικός) k skrivnemu bogoslužju spadajoč, taj(nost)en, skriv(nost)en, mističen: Ambr., mystica sunt, quae locutus es Lact., Tert., Serv., vannus Iacchi V. Bakhovo rešetce, Bakhov pol (s skrivnostnim pomenom; uporabljali so ga pri elevzinskih misterijih), vitis Tib., sacra Dindymenes Mart., lampas Stat., verbum Amm.; subst.

1. mystica -ōrum, n bogoslužno orodje za misterije: Lamp.

2. Mysticus -ī, m Místik, naslov neke pantomimske igre: Plin.

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na! no!; na also! no, torej!; na ja, ... oh ...; na so was! nemogoče!; na dann/denn! potem pa kar/dajmo!; na und? in kaj potem?/pa potem?

na balin stalna zveza
(do golega) ▸ kopaszraNa koncu so se mi lasje svetlikali že skoraj zelenkasto in bila sem na tem, da se pobrijem na balin. ▸ A végén a hajam már szinte zöldesen csillogott, és azt fontolgattam, hogy kopaszra nyíratom.
Najučinkoviteje pa boste prikrili, da dobivate plešo, tako da se boste ostrigli na balin. ▸ A legjobb módja, hogy elrejtsd a kopaszodásodat, ha kopaszra nyíratod a fejed.
Na Danskem so po zmagi enemu mentorju obrile brke, drugega pa ostrigle na balin. ▸ Dániában a győzelem után leborotválták az egyik mentor bajszát, a másikat pedig kopaszra nyírták.

nabasati glagol
1. (natrpati) ▸ megtöm, beletöm, telerak
2. neformalno (naleteti) približek prevedka ▸ belebotlik
Vrsta neverjetno izpopolnjenih protez za tiste, ki so nabasali na mino in ostali živi. ▸ kontrastivno zanimivo Egy hihetetlenül tökéletesített protézis azok számára, akik aknára léptek és életben maradtak.
Med kontrolo prometa je v nedeljo okrog štirih zjutraj na policiste nabasal voznik osebnega avta. ▸ Vasárnap reggel négykor közúti ellenőrzés közben egy személygépjármű-vezető „botlott bele” a rendőrökbe.

nabavljen pridevnik
neformalno (kupljen) ▸ beszerzettSpet je zatrdil, da so nabavljena vozila primerna. ▸ Ismét bizonygatta, hogy a beszerzett járművek megfelelőek.

nabréknuti nàbrēknēm
1. nabrekniti: kravi je vime nabreklo od mlijeka, žile su mu nabrekle od gnjeva
2. napeti se: lađi nabreknuše jedra
3. narasti: jesenskom kišom nabreknuše rijeke po jesenskem deževju so narasle reke

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti

nacépiti to chop a sufficient quantity (drv of wood)

nacépili so drv za zimo they have chopped up the firewood (ali enough firewood) for the winter

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!

naci samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, neformalno (nacist) ▸ náci
V Avstriji je za malikovanje Hitlerja in naci idej zagrožena visoka zaporna kazen. ▸ Ausztriában Hitler és a náci eszmék bálványozásáért hosszú börtönbüntetés szabható ki.
Dollfussa so naciji ubili leta 1934. ▸ Dollfusst 1934-ben ölték meg a nácik.
Povezane iztočnice: naci punk

2. tudi v pridevniški rabi, neformalno, izraža negativen odnos (nacionalistični nestrpnež) ▸ náciPoglejte malo videe, sami nestrpneži, huligani in naciji. ▸ Kukkantsanak bele a a videókba, csupa intoleráns alak, huligán és náci.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno, lahko izraža negativen odnos (zahtevnež) ▸ náci
V srednji šoli so imeli res naci profesorja, ki je spraševal prav vsako uro. ▸ A középiskolában volt egy náci tanáruk, aki minden egyes órán feleltetett.

nacvréti to fry, to cook (in a large quantity)

nacvrli so skledo krofov they have cooked a dishful of doughnuts
nacvrli so vsega preveč they have made too much of everything

náda ž nada, upanje, up: kljukati koga praznim -ama pitati koga s praznimi upi; imati -e u što imeti upanje na kaj; rasplinule se -e upi so splavali po vodi; izgubiti svaku -u; uljuljavati se -ama zazibavati se z upi; ostavite svaku -u vi koji ulazite

nadalj|evati (-ujem) etwas fortsetzen, fortfahren (mit), fortfahren zu (nadaljujte z branjem! fahren Sie fort zu lesen!); weitergehen (nadaljujmo! gehen wir weiter!), weitermachen (samo tako nadaljuj! ironično mach nur so weiter!); s pisanjem, vodenjem evidenc: fortschreiben, fortführen, weiterführen; z vožnjo: weiterfahren; z gradnjo: weiterbauen
nadaljevati boj weiterkämpfen

nadčloveški pridevnik
1. (o velikem naporu) ▸ emberfeletti, emberfölöttiV boju z zemeljskim plazom so bili potrebni nadčloveški napori. ▸ A földcsuszamlással szembeni harcban emberfeletti erőfeszítéseket kell tenni.Pri svojem ustvarjanju je vztrajala z nadčloveško disciplino, bila je neomajna in predana, edinstvena kot slikarka. ▸ Alkotómunkájában emberfeletti fegyelmet tanúsított, megingathatatlan volt és odaadó, festőként pedig egyedi.

2. (nadnaraven; nezemeljski) ▸ emberfelettiGrešiti je človeško, angeli kot nadčloveška bitja pa torej naj ne bi bili sposobni grešiti. ▸ Vétkezni emberi dolog, és az angyaloknak mint emberfeletti lényeknek nem szabadna vétkezniük.Zlahka se zavejo, da jih obdaja nevidna, nadčloveška sila, in zato razvijejo svoj lastni verski sistem, da se z njo povežejo. ▸ Könnyen tudatosul bennük, hogy egy láthatatlan, emberfeletti erő veszi őket körül, és ezért kialakítják saját hitrendszerüket, hogy kapcsolatba lépjenek vele.Od zdravnikov nihče ne pričakuje čudežev, vsevednosti ali kakšnih drugih nadčloveških sposobnosti. ▸ Senki sem várja el az orvosoktól, hogy csodatévők, mindentudók legyenek, vagy más emberfeletti képességgel rendelkezzenek.