Franja

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

per-frīgēscō -ere -frīxī (per in frīgēscere) ohladiti (ohlajati) se, prehladiti se: pluviis diebus cubilia substernenda fronde aut pabulo duabus de causis ut ne oblinantur aut perfrigescant Varr., fici maturae urinam cient, alvum solvunt, sudorem movent papulasque, ob id autumno insalubres, quoniam sudantia huius cibi opera corpora perfrigescunt Plin., difficilius perfrigescunt marina calefacta Plin., felix orator quoque maximus et iaculator et, si perfrixit, cantat bene Iuv., perfrixisse tuas questa est praefatio fauces Mart., at ei, qui perfrixit, opus est in balneo primum involuto sedere, donec insudet Cels., miraris … ex tot milibus unum perfrixisse? Front., ego videor mihi perfrixisse; quod mane soleatus ambulavi an quod male scripsi, non scio Fr.

perfrūctiō -ōnis, f (perfruī) uživanje česa, ob čem, naslajanje nad čim, ob čem: perfructio veri et summi boni Aug.

perfruor -fruī -frūctus sum (per in fruī)

1. dodobra uži(va)ti, naslajati se nad čim, ob čem: pacis libertatisque bonis L., amplexu alicuis O., regno, regali otio, laetitiā, vitā modicā Ci., et amoenitate perfructus est Ci. fr. ap. Prisc., mutuis amplexibus et festinantibus saviis sese perfruuntur Ap., ad quos sensus capiendos et perfruendos Ci., ad perfruendas voluptates Ci.

2. docela (povsem, ustrezno, prav) izvršiti, opraviti: mandatis O.

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

per-horreō -ēre (per in horrēre) zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem: cumque perhorruerit (po nekaterih izdajah perhorreret) casus pars maxima nostros O., illorum tela atque aciem perhorrebimus Iul. Val., saetis nexos equinis et occipitiis incumbentes gladios perhorrebant Amm., detecti sceleris qualitatem mecum pariter perhorrete Ambr.

per-horrēscō -ere -horruī (per in horrēscere) „čisto (zelo, močno) se naježiti (namrščiti)“

1. intr. (s)tresti se, zdrzniti (zdrzovati) se, trzniti (trzati), prestrašiti se, vztrepeta(va)ti, čisto zgroziti se, groza navda(ja)ti koga, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, vzburka(va)ti se, posta(ja)ti razburkan (o morju): clamore perhorruit Aetne O., totus perhorruit orbis O., latum perhorruit aequor O., cum ego ipse in commemoratione eorum non solum animo commovear, verum etiam corpore perhorrescam? Ci.

2. trans. zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem, zgroziti (zgražati) se zaradi česa, ob čem, nad čim: tribunum plebis, tantam religionem Ci., lamentationem matrum familias, tum fugam virginum atque puerorum ac vexationem virginum Vestalium perhorresco Ci., Bosporum H., cum perhorruerit casūs … nostros O. (gl. perhorreō); z inf.: iure perhorrui late conspicuum tollere verticem H., unus enim tribunus eam poenam novem collegis inferre ausus est, quam novem tribuni ab uno collega exigere perhorruissent Val. Max.

perīculōsus 3, adv. -ē (perīculum) nevaren, z nevarnostjo grozeč (preteč), z nevarnostjo združen (povezan), nevarnost prinašajoč, pogub(onos)en, tvegan: Ca., Auct. b. Alx., Plin. iun., Sen. ph., Cu. idr., iter, bellum, vulnus Ci., alea H. drznost, periculosum ducere S., locus periculosissimus Ci., periculose dicere, pugnare Ci., periculose aegrotare Ci., et eum per scelus occupata periculosius dimissurum S. z večjo nevarnostjo, ob večji nevarnosti; z dat.: nomen periculosum libertati L., periculosae libertati opes L.; abl. abs.: iuxta periculoso T. = cum iuxta periculosum esset.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

per-iniūrius 3 zelo krivičen: nam periniurium (čisto po krivem, zelo krivično) siet, cum mihi ob eos mores quos prius habui honos detur, ubi datus est, tum uti eos mutem atque alii modi sim Ca. ap. Prisc.; z ACI: Min.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.

Perirrheūsa -ae, f Perireúza, otok v Egejskem morju ob obali Male Azije: Plin.

per-nōtus 3 (per in nōtus) zelo znan: Marathon magnarum multarumque virtutium testis iam inde a Theseo, Persicā maxime clade pernotus Mel., intererat epulis Dioxippus Atheniensis, pugil nobilis et ob eximiam virtutem virium iam et regi pernotus et gratus Cu.

perplexitās -ātis, f (perplexus) zmedenost, zmešnjava, nejasnost: Aug., negotio plene digesto oppositaque condicionum perplexitate Amm., his ob perplexitatem nimiam aegerrime lectis consilium suscipitur prudens Amm., demonstrare geographica perplexitate monstrata Amm.,

per-quam, adv. (per in quam; prim. per A. 4.) zelo, silno, nadvse, neizmerno, pre..., prav rad; večinoma ob adj.: Pl., Lucr., Plin. idr., p. pauci L., p. grave est dictu Ci., caedes p. grata Cu.; v tmezi: per pol quam paucos reperias Ter.; ob adv.: Pl., Lucr., Vell., p. breviter, p. flebiliter Ci.; ob glag.: Plin. iun., vis illa dicendi … p. esset optanda nobis Ci.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

per-tergeō -ēre -tersī -tersum (per in tergēre)

1. (o)brisati: spongiā vasa Col., vidisse se in somnis a nescio quo deorum spongeā corpora sua pertergeri Val. Max., mensam H.

2. metaf. lahno se dotakniti (dotikati) česa, lahno zade(va)ti ob kaj: aër quasi perterget pupillas Lucr., nostros oculos perterget longior aura Lucr., extra lux oculos perterget Lucr.

per-timēscō -ere -timuī (incoh. pertimēre) zelo se prestrašiti, zelo se (z)bati, zgroziti se, prepasti se: quem procul Aspis conspiciens ad se ferentem pertimescit N., pertimuerunt, ne descisceret N., p. de aliqua re Ci. zbati se za kaj, ob ea, quae … Gell.; trans.: religionem, nullius potentiam, bellum Ci., legatum Iugurthae S., fames esset pertimescenda C., impetum Auct. b. Alx.

per-tremīscō -ere (per in tremēsco) skozi in skozi (od glave do pet, po vsem telesu) se stresti (od strahu, groze): Hier.; z acc. = zdrzniti se ob čem: similem sententiam, manum domini Hier.

Pertunda -ae, f (pertundere) Pertúnda, boginja, ki menda dekletu ob prvem spolnem odnosu predre deviško kožico: Aug., Tert., dea, quae in primo concubitu naturam feminae pertundere dicitur Arn.