Franja

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

caestus¹, slabše cēstus, -ūs, m (iz *caedstus: caedere)

1. borilno jermenje, bojni jermen, ki so si ga borci ovijali okoli rok, da so lahko močneje udarjali, borilna rokavica z všitimi železnimi ali svinčenimi kroglicami: pugiles caestibus contusi ne ingemiscunt quidem Ci., manibus inducere caestūs V., caestibus et iaculis... bracchia per lusus experienda dabant O.

2. agr. spleteno jermenje, (pre)pas: Ca., Varr.

Opomba: Heterocl. abl. pl. caestis: Varr. ap. Non.

cake¹ [keik] samostalnik
pecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropine

my cake is dough zelo sem razočaran, ni se mi posrečilo
cake and ale veselje, zabava
to have one's cake baked živeti v obilju
you cannot eat your cake and have it ne rnoreš imeti eno in drugo
I wish my cake were dough again škoda, da ni več tako kakor je bilo
it goes like hot cakes hitro gre v denar
domačno to take the cake dobiti prvo nagrado, biti sijajen
that takes the cake to presega vse

calage [kalaž] masculin zagozdenje, zaklinjanje; podprtje; blokiranje, nenadna ustavitev (motorja)

calage d'un meuble podložitev pohištva (da se ne maje)

calamister -stri, m (nom. sg. ni izpričan), pogosteje calamistrum -ī, n (gr. καλαμίς) pripomoček za kodranje las, kodralo, s katerim so si žgali in kodrali lase: Pl., Varr. idr., frons calamistri notata vestigiis Ci.; pren. o pretiranem lepotičenju govora: illa calamistris inurere Ci., ne calamistri quidem adhibebuntur Ci., calamistri Maecenatis T. izumetničene besede.

calcolare v. tr. (pres. calcolo)

1. preračunati, izračunati:
calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
non sa ancora calcolare ne zna še računati

2. šteti:
ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

calendario m (pl. -ri)

1. koledar:
calendario solare sončni koledar
calendario gregoriano gregorijanski koledar
calendario giuliano julijanski koledar
calendario scolastico šolski koledar
è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
non avere qcn. in calendario ne čislati koga

2. koledar, spored:
calendario sportivo spored športnih prireditev
calendario venatorio lovski koledar

calendes [kalɑ̃d] féminin pluriel prvi dan v mesecu pri Rimljanih

renvoyer aux calendes grecques odgoditi na čas, ki ne bo nikoli prišel; na sv. Nikoli

calentura ženski spol mrzlica, vročica, vročina; nemir

tener calentura, estar con calentura imeti vročino
cortar la calentura vročino pregnati
no me da frío ni calentura to mi ne gre do živega
calenturas pl malarija

calere^* v. intr. impers. (pres. cale) redko knjižno biti mar, zanimati:
mettere, porre qcs. in non cale kaj zanemariti, za kaj ne marati

call¹ [kɔ:l]

1. prehodni glagol
klicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati
ameriško telefonirati
trgovina terjati
ameriško, domačno grajati
Biblija zadeti, doleteti

2. neprehodni glagol
klicati, vpiti; telefonirati (on, upon)
obiskati, priti
mornarica (at) pristati (at)
oglasiti se pri, zaviti kam

to call attention to s.th. opozoriti na kaj
to call to account poklicati na odgovor
what age do you call him? koliko mislite, da je star?
ameriško, pogovorno let it call a day naj bo za danes dovolj
to call to mind spomniti, priklicati v spomin
to call s.o. names (o)zmerjati koga
to have nothing to call one's own biti brez sredstev
to call in question (po)dvomiti
to call a spade a spade, to call things by their names reči bobu bob
to call it square (ali quits) smatrati za urejeno
to call into being ustvariti
to call a halt ustaviti se
to call a meeting sklicati sestanek
not to have a moment to call one's own ne imeti niti trenutka zase
to call to order posvariti, opomniti
to call the banns oklicati
to call cousins with s.o. sklicevati se na sorodstvo s kom
to call into play spraviti v tek
to call to witness poklicati za pričo
to be called imenovati se
to be called to the bar postati odvetnik
to call the roll vojska poklicati zbor, klicati po imenih

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

callo moški spol žulj, otiščanec, kurje oko; brezčutnost

pisar un callo a alg. komu na kurje oko stopiti
callos pl vampi
criar (hacer, tener) callos žulje dobiti, utrditi se za delo
tener callos en los oídos ne imeti posluha, biti nemuzikaličen

calma f

1. brezvetrje:
calma equatoriale ekvatorialno brezvetrje

2. ekst. tišina, mir (tudi pren.):
amare la calma ljubiti tišino
esaminare con calma qcs. kaj mirno preučiti
non perdere la calma ohraniti mir
prendersela con calma ne se vznemirjati (ob težavah)
calma e sangue freddo! le mirno kri!

3. ravnodušje, flegma, počasnost

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.

calvinien, ne [-vinjɛ̃, ɛn] adjectif kalvinski