Franja

Rím (mesto) Rome

Rím ni bil grajen v enem dnevu Rome was not built in a day

Rím (-a) m geogr. Roma:
pren. iti v Rim partorire
PREGOVORI:
Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma

rime [rim] féminin rima; pluriel stihi, verzi

rime fêminine, masculine ženska rima (ki se končuje na nemi e), moška rima (ki se ne končuje na nemi e)
rime riche bogata rima (ki vsebuje vsaj en samoglasnik in njegov oporni soglasnik, npr. image - page)
rime pauvre revna rima (npr. ami - pari)
rimes plates stihi, v katerih se menjavata dva stiha z moško in dva stiha z žensko rimo
rimes croisées, alternées rime, ki se menjavajo
rime intérieure notranja rima
rimes embrassées moške in ženske rime, ki si sledijo v redu abba, cddc ...
rime pour l'oreille rima za uho, prava rima
rime pour l'œil rima za oko (npr. aimer - amer)
tout ce qu'il dit n'a ni rime ni raison vse, kar govori, nima ne glave ne repa
il est parti sans rime ni raison nepričakovano, brez kakega razloga je odšel

rimēdio m (pl. -di)

1. zdravilo:
rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju

2. pomoč; sredstvo:
porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
non c'è rimedio ni pomoči
PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila

riparo m

1. zaščita; varstvo:
mettersi al riparo da qcs. zavarovati se pred čim

2. bran, nasip:
ripari pl. utrdba, branik

3. sredstvo, ukrep:
prendere gli opportuni ripari ukreniti vse potrebno
non c'è riparo dalla disonestà pred nepoštenostjo ni pomoči

ripōso

A) m

1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav

2. knjižno mir

3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

4. glasba pavza

5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha

6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

B) inter. voj. na mestu odmor!

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

risa ženski spol smejanje, smeh, krohot

risa de(l) conejo, risa falsa prisiljen smeh
risa convulsiva krčevit smeh
digno de risa smešen
explosión de risa glasen smeh, krohot
película de risa komičen film
caerse (ali desternillarse) de risa pokati od smeha
llorar de risa jokati od smeha
mover a risa v smeh spraviti
reventar (ali morirse) de risa pokati od smeha
¡qué risa! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
ser objeto de risa v posmeh biti
no es cosa de risa to ni (prav nič) smešno
soltar la risa v smeh bruhniti
tomar a risa ne resno jemati, smejati se čemu

risultare v. intr. (pres. risulto)

1. iziti, izhajati, izvirati

2. pokazati se; biti znano; biti:
risultare falso pokazati se za napačno
non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju

rival¹ [ráivl]

1. samostalnik
tekmec, tekmica, rival, konkurent
arhaično sobojevnik, soborec

without a rival brez tekmeca, brez enakega, brez primere
he is without a rival on nima tekmeca, ni mu enakega
to be a rival of po vrednosti biti enak (komu)
to be rivals for rivalizirati, potegovati se obenem (hkrati) za

2. pridevnik
tekmovalen, konkurenčen

rival firm konkurenčna firma
rival lovers (suitors) tekmeca v ljubezni (v snubljenju)
rival team šport nasprotno moštvo

rival² [ráivl] prehodni glagol
tekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enak

he was rival(l)ed by nobody nihče mu ni bil kos, mu ni bil enak
water rivals steam as a source of energy voda konkurira pari kot vir energije
neprehodni glagol
(redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati (with z)

rīvālis -e (rīvus) potočen, prekopen, kanalski, kanalen: allecula Col.; od tod subst. rīvālis -is, m soupravičenec (sòdéležnik) do potočnice ali vode prekopnice (kanalnice) na polju, sopotočnik, soprekopnik (sokanalnik): Gell., Paul., rivales sunt, qui per eundem rivum aquam ducunt Ulp. (Dig.).

2. metaf. sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Suet. idr., eadem est amica ambobus: rivales sumus Pl., rivalis alicuius Ter., rivales socii puellarum Cat., effuge rivalem O.; o živalih: Col.; preg.: sine rivali amare H. ljubiti brez tekmeca = ljubiti kaj nevrednega, tako da se človeku ni treba bati tekmeca, se ipse amans sine rivali Ci. ep. ne da bi mu kdo to zavidal.

road¹ [róud]

1. samostalnik
cesta, pot
navtika sidrišče (zunaj luke)
ameriško, železnica železniška proga, tir, tračnice; potovanje

any road pogovorno vsekakor
by road po cesti
in the road napoti
on the road na potovanju, na poti, na turneji
road construction gradnja cest
road safety regulations množina cestni prometni predpisi
high road, main road glavna cesta
private road zasebna pot
rule of the road cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)
royal road figurativno varna pot, lahka pot
there is no royal road to success pot do uspeha ni lahka
the road is made železnica kretnice so postavljene
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to be in s.o.'s road biti komu napoti
he is on the road to fame postal bo slaven
to get into s.o.'s road delati komu napoto
to get out of the road iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto pot
to give on the road pustiti iti mimo, umakniti se
to go on the roads potovati po trgovskih poslih
to leave the road navtika izpluti s sidrišča
to take the road kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovati
to take to the road britanska angleščina, arhaično postati cestni ropar (razbojnik)

2. pridevnik
cestni

road bend (curve) cestni ovinek (vijuga, zavoj)
road junction cestno vozlišče, križišče
road map karta cest
road sign cestni (prometni) znak

robbery [rɔ́bəri] samostalnik
rop, ropanje, roparski napad; kraja, tatvina, razbojništvo
pogovorno izvabljanje denarja, izsiljevanje, nasilna prilastitev, izkoriščanje, ugrabitev

robbery with violence pravno roparski umor
highway robbery cestno ropanje, razbojništvo
this is highway robbery figurativno to je oderuštvo, nesramna zahteva
exchange is no robbery zamenjava ni rop, roka roko umiva

rȍčnī -ā -ō (po času) določen, dogovorjen: kad dođe ročni dan; -o mjesto; nije nam -a na čelu pisana ni nam na čelu napisana smrtna ura

rok [ó] moški spol (-a …)

1. die Frist, der Termin (čakalni Wartefrist, dodatni Nachfrist, garancijski Garantiefrist, Gewährsfrist, Gewährleistungsfrist, izpitni Prüfungstermin, izposojni Leihfrist, nepodaljšljivi Notfrist, odplačilni Tilgungstermin, odpovedni Kündigungsfrist)
določitev roka die Fristsetzung
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
podaljšanje roka die Fristverlängerung, die Fristenstreckung
pretek roka der Fristablauf
po preteku roka nach Ablauf der/einer Frist
prekoračitev roka die Fristüberschreitung, die Terminverzögerung, Terminüberschreitung
računanje roka die Zeitberechnung
skrajšanje roka die Fristverkürzung
sprememba roka die Terminänderung
tek roka der Fristenlauf
težave pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten množina
upoštevati rok/držati se roka die Frist einhalten
zamuda roka die Fristversäumnis
na rok vezano delo die Terminarbeit
kar se tiče roka terminlich
v roku fristgemäß, fristgerecht, termingemäß, termingerecht
v roku 10/20 dni/5 tednov/enega leta binnen 10/20 Tagen, 5 Wochen/Jahresfrist
v roku … während einer Frist (von), innerhalb von …
z rokom befristet

2. pri robi: die Frist, die Dauer (dobavni Lieferfrist, ležalni/trajanja Lagerfrist, Lagerdauer)
dobavni rok die Lieferzeit, der Liefertermin
maksimalni rok die Höchstdauer
minimalni rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum

3.
vojaški rok der Wehrdienst
ki je/ni odslužil vojaški rok gedient/ungedient
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, der Ersatzdienst

rokoborsko prislov
1. (kot pri rokoborbi) približek prevedka ▸ birkózó-, birkózó módjáraTedaj se je z rokoborsko razširjenimi rokami vmešal plešec. ▸ Ekkor egy kopasz férfi avatkozott közbe birkózó módjára széttárt karokkal.
Ni mogel povsem iz svoje kože mojstra mešanih športov, saj je tekmeca enkrat po rokoborsko vrgel na hrbet. ▸ A vegyes sportok mestereként nem igazán tudott kibújni a bőréből, hiszen egyszer birkózó módjára a hátára vetette az ellenfelét.

2. pogosto v športnem kontekstu (pretirano grobo ali agresivno) približek prevedka ▸ birkózó-, birkózó módjára
Dve minuti pozneje je Džinič v svojem kazenskem prostoru rokoborsko ustavil Nikoliča, kar pa ni doživelo sankcij. ▸ Két perccel később Džinič birkózó módjára tartotta fel Nikoličot a saját büntetőterületén belül, amit nem szankcionáltak.
Nolana je trenutek zatem rokoborsko zaustavil branilec Sunderlanda. ▸ Nolant pillanatokkal később egy sunderlandi védő birkózó módjára állította meg.

Rōma f geogr. Rim:
Roma eterna večno mesto
dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim

roman [rɔmɑ̃] masculin

1. romanščina

2. roman

roman d'anticipation roman o dogodivščinah, ki se dogajajo v bodočnosti in temelje večali manj na znanstvenih podatkih
roman à l'eau de rose sentimentalen roman s srečnim koncem
roman épistolaire roman v pismih
roman d'amour, d'aventures, historique, psychologique, policier ljubezenski, pustolovski, zgodovinski, psihološki, kriminalni roman
roman de cape et d'épée viteški roman
roman noir, d'épouvante roman strašljivih, grozljivih dogodivščin; kriminalni roman s številnimi zločini
roman fleuve zelo dolg roman, ki predstavlja številne osebe iz več generacij
roman-feuilleton feljtonski roman (v nadaljevanjih v časopisu)
héros masculin de roman junak romana
cela n'arrive que dans les romans (figuré) to ni verjetno
c'est tout un roman (figuré) to je dolga (neverjetna), zelo zapletena zgodba, to je cel roman

rond, e [rɔ̃, d] adjectif okrogel, obel; valjast; poln (denarnica); pomemben (vsota); poln, močan (glas); familier (oseba) okrogel, majhen in debel; figuré odprt, odkrit; populaire pijan; grob (moka); masculin okroglina, oblina; obroč, krog, kolut, okrogla rezina; krog, krožna črta; populaire sold (5 stotink franka)

en rond v krogu
en nombre rond okroglo (računano)
s'asseoir, danser en rond sesti, plesati v krogu
n'avoir pas le rond (populaire) prebitega dinarja ne imeti v žepu
en baver des ronds de chapeau (figuré, familier) biti zelo začuden
faire des ronds de fumée avec une cigarette delati dimnate obročke s cigareto
faire des ronds de jambe biti pretirano vljuden
ça ne tourne pas rond to gre slabo, nekaj ni normalno
ne pas tourner rond biti neuravnovešen, malo prismuknjen
rond en affaires (commerce) kulanten, ustrežljiv
rond comme une boule (populaire) pijan
rond de serviette obroček za servieto
bois masculin rond okroglica
compte masculin, chiffre masculin rond okrogel račun, okrogla številka
rond de saucisson kolut salame
lettres féminin pluriel rondes okrogla pisava