Franja

Zadetki iskanja

  • strmoglávo adv. a capofitto:
    cene strmoglavo rastejo i prezzi aumentano precipitosamente
    strmoglavo se vreči v kaj gettarsi a capofitto in qcs.
  • stŕn chaume moški spol

    čez drn in strn à travers champs
    tek čez drn in strn cross-country moški spol, familiarno cross moški spol
  • stŕn

    tek čez drn in strn carrera f a campo traviesa, angl cross(-country) m
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • stròj machine ženski spol

    brusilni stroj (za kovine) meule ženski spol à aiguiser (ali à affûter), rectifieuse ženski spol, (za les) ponceuse ženski spol
    centrifugalni stroj machine centrifuge, extracteur moški spol, centrifugeur moški spol, centrifugeuse ženski spol; (ožemalnik) essoreuse ženski spol, (za mleko) écrémeuse ženski spol (centrifuge)
    cepilni stroj refendeuse ženski spol
    daljinski pisalni stroj, teleprinter télétype moški spol
    gladilni stroj machine à hsser (ali à planer), lisseuse ženski spol, (za papir, blago) calandre ženski spol, satineuse ženski spol
    hladilni stroj machine frigorifique
    stroj na izmenčni tok machine génératrice (ali générateur moški spol) de conrant alternatif (ali de monophasé), altarnateur moški spol
    kopirni stroj machine à copier (ali à reproduire)
    kosilni stroj (za travo) faucheuse ženski spol; (za žito) moissonneuse ženski spol; (vrtni) tondeuse ženski spol
    lepilni stroj (film) colleuse ženski spol
    stroj za luknjičanje perforeuse ženski spol, perforatrice ženski spol
    metalni stroj catapulte ženski spol, baliste ženski spol
    navijalni stroj bobineuse ženski spol, bobinoir moški spol
    stroj za obdelavo lesa machine pour le travail du bois
    obdelovalni stroj machine d'usinage (ali de façonnage)
    obrezovalni stroj (tiskarstvo) massicot moški spol
    stroj za obrobljanje (knjigovezništvo) plieuse ženski spol; (instalaterstvo) machine à agrafer (ali à sertir), (mizarstvo) bouveteuse ženski spol
    orodni stroj machine-outil ženski spol
    stroj za pakiranje machine à emballer
    parni stroj machine à vapeur
    peklenski stroj machine infernale
    pisalni stroj machine à écrire
    pletilni stroj machine à tricoter, tricoteuse ženski spol
    poljedelski stroj machine agricole
    stroj za pometanje ulic balayeuse ženski spol
    stroj za pomivanje steklenic rince-bouteilles moški spol
    pomivalni stroj za posodo machine à laver la vaisselle, laveuse ženski spol de vaisselle
    pralni stroj machine à laver, laveuse ženski spol de linge, (s centrifugo) laveuse-essoreuse ženski spol
    predilni stroj machine (ali métier moški spol) à filer, jenny ženski spol
    prešivalni stroj machine à piquer
    stroj za proizvajanje toka machine de production de courant, génératrice ženski spol
    računski stroj machine à calculer, (elektronski) calculateur moški spol (ali cerveau moški spol) électronique
    stroj za rezanje kruha machine à couper (ali à trancher) le pain
    stroj za rezanje papirja massicot moški spol
    rezkalni stroj fraiseuse ženski spol
    robkalni stroj machine à moulurer
    stavni (tiskarski) stroj machine à composer, composeuse ženski spol mécanique, linotype ženski spol, monotype ženski spol
    strižni stroj tondeuse ženski spol
    šivalni stroj machine à coudre
    tiskalni stroj machine à imprimer
    tkalski stroj machine à tisser
    trgalni stroj machine d'essais à la rupture
    ulivalni stroj fondeuse ženski spol
    ulivalni stroj za vrste (tiskarstvo) linotype ženski spol
    upogibalni stroj machine à plier (ali à cintrer), plieuse ženski spol, cintreuse ženski spol
    varilni stroj machine à souder, soudeuse ženski spol
    vezilni stroj machine à broder
    vrtalni stroj perceuse ženski spol, foreuse ženski spol, perforatrice ženski spol; (za vrtanje kamenja) perforatrice (à roches)
    zabijalni stroj (za pilote) (marteau-) pilon moški spol, sonnette ženski spol
    zakovni stroj riveuse ženski spol, rivoir moški spol
    žetveni in mlatilni stroj moissonneuse-batteuse ženski spol
    s strojem napisati écrire (ali familiarno taper) à la machine, dactylographier
  • stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
    betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
    obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
    strop sobe il cielo della stanza
    napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
    pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
    molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
    arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
    teh. nosilni strop soletta
    teh. obešeni strop soffittatura
    arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata
  • strun|a1 ženski spol (-e …) glasba die Saite (A A-Saite, basovska [Baßsaite] Basssaite, bordunska Bordunsaite, D D-Saite, G G-Saite, jeklena Stahlsaite, klavirska Klaviersaite, melodijska Melodiesaite, spremljevalna Begleitsaite)
    strune množina Saiten množina, die Besaitung, der Saitenbezug
    s štirimi/petimi/šestimi strunami viersaitig/fünfsaitig/sechssaitig
    napeti strune Saiten aufziehen
    napeti druge strune figurativno andere/strengere Saiten aufziehen
    nihanje strun die Saitenschwingung
    ubrati druge strune eine andere Tonart anschlagen
    udariti na strune in die Saiten greifen
    zaigrati na milejše strune figurativno gelindere Saiten aufziehen
    brenkati na isto struno in dieselbe Kerbe hauen
  • stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

    stvár časti affair of honour
    sporna stvár debatable question, pravo a moot point
    vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
    k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
    vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
    dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
    kočljiva, delikatna stvár a delicate point
    stvár zase another question, a matter apart
    stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
    spadajoč k stvári relevant
    ne spadajoč k stvári irrelevant
    to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
    to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
    v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
    to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
    to je stvár navade that's a matter of habit
    to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
    to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
    to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
    to ni smešna stvár this in no laughing matter
    (to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
    ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
    borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
    brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
    sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
    naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
    to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
    pogovoriti se o stvári to talk the matter over
    ostati pri stvári to stick to the point
    priti s stvárjo na dan to raise a matter
    pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
    preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
    s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
    to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
    kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
    stvári stojé dobro things are going well
    stvár stojí takole this is how the matter stands
    videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
    umreti za dobro stvár to die for a good cause
    vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
    vrniti se k stvári to return to the subject
    vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
    vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • súh sec (tudi figurativno) , aride , (mršav) maigre ; (zlato) pur

    suh ko trlica, trska maigre comme un clou (ali un squelette, un coucou), sec comme un hareng saur (ali un échalas)
    suha južina (pajek) faucheur moški spol, faucheux moški spol
    suh kašelj toux sèche
    suh kruh pain sec
    suho meso viande maigre
    suha roba articles moški spol množine en bois
    suha zelenjava légumes secs
    suha zemlja sol moški spol aride (ali maigre, stérile), terre ženski spol ferme
    biti na suhem être à l'abri (ali à couvert, au sec)
    biti suh (brez denarja) familiarno être à sec (ali sans le sou, sans un sou, sans un rond), être (complétement) fauché, n'avoir plus un radis, être raide (comme un passe-lacet)
    imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
    hraniti na suhem tenir au sec, conserver en un lieu (ali endroit) sec
    na suhem in na vodi, na morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
    na suho stopiti aller à terre, débarquer
    suho je (vreme) il fait sec
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia

    suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
    suh kruh pan m duro
    suh kašelj tos f seca
    suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
    suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
    suha roba artículos m pl de madera
    na suhem en seco
    biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
    biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
    hraniti na suhem conservar en lugar seco
    imeti suho grlo tener seco el gaznate
    suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
    na suhem in na vodi por mar y tierra
  • suh kot zobotrebec frazem
    (zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
    Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
    Sopomenke: kot zobotrebec
  • súm suspicion

    neutemeljen súm unfounded suspicion
    zaradi súma izdajstva on suspicion of treachery
    imeti koga na súmu to suspect someone, to hold someone in suspicion, to distrust someone
    vreči súm na koga to cast (ali to draw) suspicion on someone
    zbuditi komu súm to arouse someone's suspicions
    imajo ga na sumu, da je špijon he is a suspected spy
  • suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous

    v suròvem stanju in a rough state
    suròv diamant rough diamond
    suròv bombaž raw cotton
    suròv proizvod raw product
    suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
    suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
    suròva (nestrojena) koža rawhide
    suròva sila brute force
    suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
    suròvo ravnanje raw deal
    suròvo jajce raw egg
    suròvo meso raw meat
    suròva šala horseplay
    suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
    suròva volna raw wool
    suròvo železo pig iron
    suròvo igrati šport to play rough
    suròva hrana uncooked vegetarian food
    suròva svila raw silk
    suròvo stanje raw state
  • svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

    na svétu in the world
    na tem svétu in this world, in this life, here below
    po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
    na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
    (ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
    širom svéta throughout the wide world, all over the world
    ves svét the whole world
    za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
    do konca svéta to the ends of the earth
    Novi svét the New World
    Stari svét the Old World
    Tretji svét politika the Third World
    oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
    od svéta odrezan kraj the back of beyond
    stavbni svét building site
    učeni svét (figurativno) the world of learning
    športni svét (figurativno) the sporting world
    rastlinski svét the vegetable world
    živalski svét the animal world
    začetek svéta the beginning of the world
    konec svéta the end of the world
    podzemeljski svét underworld
    širni svét the wide world
    današnji svét the modern world
    odkar sem na svétu since I was born
    to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
    to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
    on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
    ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
    tako je (pač) na svétu that's the way of the world
    za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
    odreči se svétu to forsake the world
    šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
    poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
    priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
    on malo pozna svét he knows little of the world
    prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
    spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
    videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
    zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
    živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
    objadral je ves svét he has sailed the seven seas
  • svét conseil moški spol , avis moški spol

    delavski svet conseil ouvrier
    državni svet conseil d'État
    hišni svet conseil des locataires (d'une maison, d'un immeuble)
    kronski svet conseil de la couronne
    ministrski svet conseil des ministres
    nadzorni svet conseil de surveillance (ali d'administration)
    občinski svet conseil municipal
    šolski svet conseil scolaire (ali d'instruction publique)
    upravni svet conseil d'administration
    Varnostni svet (OZN) Conseil de sécurité (des Nations Unies)
    vojni svet conseil de guerre
    dati svet komu donner un conseil à quelqu'un, conseiller quelqu'un
    pomagati komu s svetom in dejanjem donner à quelqu'un tout l'appui en son pouvoir, aider (ali assister) quelqu'un par tous les moyens, soutenir quelqu'un en paroles et en actes
    vprašati koga za svet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • svèt2 consejo m

    državni svet Consejo de Estado
    delavski svet consejo de obreros
    Evropski Svet Consejo de Europa
    hišni svet consejo de inquilinos
    kronski svet consejo de la corona
    nadzorni svet consejo de vigilancia
    ministrski svet Consejo de Ministros
    šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
    občinski svet ayuntamiento m, concejo m
    upravni svet consejo de administración
    Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
    vojni svet consejo de guerra
    svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
    pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
    pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
    ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
    ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
    vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
    komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno