Franja

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

murra² (murrha, myrrha) -ae, f (prim. gr. τὰ μόρρια, τὰ μούρρινα (orientalsko ime za material, iz katerega so izdelovali kozarce in veze), perz. mori, muri steklena kroglica)

1. rudnina jédavec, fluorít; iz redkih večjih kosov te rudnine so izdelovali dragocene posode: maculosae pocula murrae Mart.

2. meton. posoda iz jédavca: non auro murraque bibunt, sed gurgite puro vita redit Lucan., nos bibimus vitro, tu murrā Mart., murras graves crystallaque portat Stat.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

mūs-cerda -ae, f (*mūsscerda iz mūs in scerda; prim. indoev. subst. *sk̑ṓr, gen. *sk̑nés; prim. lat. cerno, cero, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, iztrebek, sl. srati; po tvorbi mūs-cerda „mišji izloček, iztrebek“ so nastale obl. su-cerda (Tit. fr.), ovi-cerda (Fest.)) míšjak, míšjek, mišji iztrebek = murinus fimus: Plin., muscerdas primā syllabā productā dicebant antiqui stercus murinum Fest.

muscle [müsklə] masculin mišica

avoir des muscles d'acier imeti jeklene mišice
avoir du muscle (populaire) imeti mišice, imeti moč, biti močan
il est tout en muscles same mišice so ga

mūsculus -ī, m (demin. k mūs)

1. miška, mišek: litteras a musculis tueri Plin., musculorum iecuscula Ci., m. aquatilis Plin. vodna miš, podgana plovka.

2. metaf.
a) (telesna) mišica, včasih moč: quodcumque musculum laesit Cels., femorum musculus (= moč) omnis liquitur Lucan.; pren.: hanc (sc. orationem) ossa, musculi, nervi, illam (sc. historiam) tori quidam decent Plin. iun.
b) premična streha, varovalna koliba (v zaklon oblegovalcem, ki so predirali ali izpodkopavali obzidje): Veg. musculum ex materiā bipedali facere C., musculos, falces reliquaque quae eruptionis causa paraverat C.
c) musculus marīnus „morska miš“, „kit ribjekostnik“, vrsta kita, morda vosati kit: musculus marinus, qui ballaenam antecedit Pl. ali samo musculus: amicitiae exempla sunt, praeter illa quorum diximus societatem, ballaena et musculus Plin. (morda riba pilot), ut a beluis ordiamur, arbores, physeteres, ballaenae, pistrices, Tritones, Nereides, elephanti, homines, qui marini vocantur, rotae, orcae, arietes, musculi et alii piscium forma arietes, delphini celebresque Homero vituli Plin.
d) klapavica: Cels., conchas, marinam urticam, musculos Pl.
e) čoln, ladjica: longae naves sunt, quas dromones vocamus, dictae eo, quod longiores sint ceteris; quibus contrarius musculus, curtum navigium Isid.

música ženski spol glasba, godba; note; hrušč, hrup

música de cámara komorna glasba
música celestial nebeška glasba
¡todo eso es música celestial! (fam) to vse so samo prazne besede!
música instrumental instrumentalna glasba
música militar vojaška godba
música ratonera mačja godba
música vocal vokalna glasba
aficionado a la música ljubitelj glasbe
estante de música stojalo za note
papel de música notni papir, muzikalije
poner en música uglasbiti
la música le va por dentro ima prikrito bolečino (jezo) v sebi
¡váyase con la música a otra parte! to čenčajte komu drugemu!

mūs(i)mō -ōnis, m (gr. μούσμων) neka sardinska žival, menda muflon (Ovis musimon Linn.), prednik domače ovce: Plin.; Rimljani so s tem izrazom označevali neskopljene osle, konje idr.: pretium redimet, qui vendit equum, musimonem Luc. ap. Non., asinum aut musimonem aut arietem Ca. ap. Non., est in Hispania, sed maxime Corsica, non absimile pecori genus musmonum, caprino villo quam pecoris velleri propius, quorum e genere et ovibus natos prisci umbros vocaverunt Plin.

mustāceum (mustācium) -iī, n: Iuv. in mustāceus (mustācius) -ī, m: Ca. (mustum ali mustāx) mustácej (mustácij) = moštno-lovorov kolač, ženitovanjski kolač iz moke, ki so jo mesili z moštom in začinjali z lovorovim listjem; preg.: laureolam in mustaceo quaerere Ci. ep. = do lovorovega venca (= zmage, zmagoslavja) skušati priti na lahek način (brez truda).

Mūtila -ae, f Mútila, mesto Histrov v Istri (zdaj Medulin), ki so ga Rimljani osvojili l. 177: L.

mutilare v. tr. (pres. mutilo)

1. odrezati; pohabiti:
l'hanno mutilato di un braccio odrezali so mu roko

2. ekst. pren. okrniti

mutiné, e [mütine] adjectif

les soldats mutinés vojaki, ki so se uprli

mutiner, se [mütine] adjectif upreti se, (s)puntati se

les prisonniers se sont mutinés contre leurs gardiens ujetniki so se uprli svojim čuvajem

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

muzik|a ženski spol (-e …) die Musik ➞ → glasba
za malo denarja malo muzike wie der Preis, so die Ware

Myiagros ali Myiagrus -ī, m (gr. μυίαγρος muholovec) Miáger, božanstvo, ki je, če so ga poklicali na pomoč, pregnalo muhe: Plin. Enako tudi Myiōdēs -ae, m (gr. μυιώδης podoben muhi) Miód: Plin.

Myonnēsus (Myonnēsos) -i, f (Μυόννησος) Mionéz

1. m rt in mesto na obali Jonije, kjer so Rimljani l. 190 premagali Antioha: L.

2. f otok blizu Efeza: Plin.