dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light
dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
Zadetki iskanja
- dán jour moški spol , journée ženski spol
dober dan bonjour moški spol
delovni dan jour moški spol ouvrable
dan je il fait jour
dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
pri belem dnevu en plein jour
z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
dan za dnem de jour en jour
iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
vsak drugi dan tous les deux jours
trikrat na dan trois fois par jour
pred tremi dnevi il y a trois jours
ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
materinski dan fête ženski spol des mères
pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
plačilni dan jour moški spol de paye
dan pokore jour moški spol de pénitence
rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
sveti dan (jour moški spol de) Noël
dan vernih duš jour moški spol des morts
dne 2. januarja le 2 (deux) janvier - dán día m
dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final - danger [déindžə] samostalnik (to za)
nevarnost; grožnja, pretnja
to run the danger, to run into danger izpostaviti se nevarnosti
danger area zaprto ozemije
danger money dodatek zaradi nevarnosti pri delu
danger signal znamenje v sili
to keep out of danger izogibati se nevarnosti
to go in danger of one's life biti v smrtni nevarnosti - danger [dɑ̃že] masculin nevarnost
danger d'accident nevarnost nesreče, nezgode
danger aérien nevarnost letalskega napada
danger d'incendie nevarnost požara
danger de mort smrtna nevarnost
signal masculin de danger svarilni signal
hors de danger izven nevarnosti
courir le danger biti v nevarnosti
(être) en danger (biti) v nevarnosti
mettre en danger spraviti v nevarnost
minimiser un danger omalovaževati nevarnost
il n'y a pas de danger ni se bati
quel danger y a-t-il? kaj je pri tem nevarnega? - danser [dɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif plesati, poskakovati; poplesavati, premikati se sem in tja
danser avec un cavalier plesati s kavalirjem
robe féminin à danser plesna obleka
danser une valse plesati valček
danser de joie plesati, poskakovati od veselja
la barque danse sur les vagues čoln poplesava na valovih
danser devant le buffet (figuré) ne imeti česa jesti
faire danser l'anse du panier slepariti pri nakupovanju (o služkinji)
ne pas savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili; oklevati
danser sur la corde plesati na vrvi; figuré spustiti se v drzno akcijo
faire danser les écus (figuré) zapravljati denar
la danser (familier) biti premagan, tepen; nositi posledice za kaj (često ne po svoji krivdi), plačati
quand le chat n'est pas là les souris dansent (proverbe) kadar mačke ni doma, miši plešejo - danunt, gl. opombo pri dō.
- Daphnis -nidis, acc. -nin ali -nim, voc. -ni, abl. -nide, m (Δάφνις, ἡ δαφνίς lovor) Dafnid,
1. Merkurjev sin, lepi mladi sicilski pastir, izumitelj sicilskega pastirskega pesništva: Pr., Plin.; pod njegovim imenom poveličuje V. Julija Cezarja. Pri O. je pastir s frigijske Ide, spremenjen v skalo.
2. šalj. ime nekega slovničarja: Plin., Suet. - Dardanī, -ōrum, m (Δάρδανοι) Dardanci, ljudstvo v Gornji Meziji: Ci., C., Plin., Iust. Njihova dežela Dardania -ae, f Dardanija (= Srbija pred l. 1918): Varr. (Gl. tudi Dardania pri Dardanus1).
- Dardanus1 -ī, m (Δάρδανος) Dardan,
1. Jupitrov in Elektrin sin, ustanovitelj in heros eponymos mesta Dardanije v Troadi, praoče trojanskega vladarskega rodu, torej tudi Eneja in Rimljanov: V., O., Lact. Od tod patronim
a) Dardanidēs -ae, m (Δαρδανίδης) Dardanid, Dardanov potomec: O., abs. = Aeneas: V., ali = Scipio Africanus: Sil.; pl. Dardanidae -ārum (-ûm), m trojanski: pastores Dard. V., abs. = Trojanci: V.
b) Dardanis -idis, acc. pl. -idas, f (Δαρδανίς) Dardanida, Dardanova potomka, pesn. = trojanska, Trojanka: V., O., Mart. Adj.
a) Dardanus 3 dardanski, pesn. = trojanski: arma, pubes V., gens, turres H., puppis Pr. Enejeva, Troia O.; tudi = rimski: Dard. ductor (= Scipio Afric.) Sil.; subst. Dardanus -ī, m Trojanec, occ. = Aeneas: V.
b) Dardanius 3 (Δαρδάνιος) dardanski, pesn. = trojanski: gens V., carinae V. ali pinūs O. Enejeve ladje, advena (= Paris) O., senex (= Priamus) O., vates (= Helenus) O., Iulus (Enejev sin) O., Roma O., Sil., minister (= Ganymedes) Mart.; subst. Dardania -ae, f (Δαρδανία) Dardanija, mesto pri Abidu v Helespontu, ki ga je ustanovil Dardan: O.; pesn. = Troia: V., O. idr.
2. sicer neznan stoik: Ci.
3. sloviti feniški čarodej: Plin., Ap. Od tod adj. Dardanius 3 Dardanov: artes Col. = čarodejne. - Dardanus2 -ī, f (Δάρδανος) Dardan, maloazijsko mesto v Troadi pri Abidu ob Helespontu (imenovano tudi Dardania), ki ga je ustanovil Dardan: L. (gl. Dardanus1)
- Dārēus -ēī (poklas. Dārīus -īī), m (Δᾱρεῖος) Darej, Darij,
I. ime več perzijskih kraljev:
1. D. Hystaspis Darej Histaspid, Kserksov oče, l. 490 so ga pri Maratonu premagali od Grki, umrl l. 485: Ci., N., Iust. idr.
2. Dareus secundus Darej II., Kserksov sin: O., Iust., Cl.
3. D. Ochus ali Nothus Darej Oh ali Not, Artakserksov oče in sin Kira mlajšega, umrl l. 404: Iust.
4. Dareus Codomannus Darej Kodoman, zadnji perzijski kralj, premagal ga je Aleksander Veliki ter umoril Bes l. 330: Pl., Ci., L., Cu. idr.
— II. met. v obl. Dărīus = Δαρεικός (sc. στατήρ) Darejev zlatnik, kovan v času Dareja Histaspida in vreden 20 atiških srebrnih drahem: Aus. — Od tod adj. Dārīus 3 Darijev, darij(ev)ski: opes M. - dàrnuti dȁrnēm
1. dregniti: jeste li kada pokušali da darnete u osinjak; nikad nisam ni prstom nikoga darnuo
2. zadeti: darnuti koga u čast, u živac zadeti v živo; darnuti u zenicu, zjenicu zadeti v živo; darnuti u srce
3. ganiti: njega to darnu
4. on je malo darnut ni čisto pri pravem - dator -ōris, m (dare) dajatelj; abs.: Pl., Eccl.; z gen.: Pl., Eccl., laetitiae d. V. (o Bakhu); pri žoganju je dator tisti, ki žogo podaja: Pl.
- dav|ek moški spol (-ka …) die Steuer; (dajatev) die Abgabe; -steuer (cerkveni Kirchensteuer/Kirchenabgabe, na darila Schenkungssteuer, na dediščino Erbschaftssteuer, na dobiček Gewinnsteuer, na dodano vrednost Mehrwertsteuer, na dohodek Einkommenssteuer, na dohodke pravnih oseb Körperschaftssteuer, na donos kapitala Kapitalertragssteuer, na donos Ertragssteuer, na luksuzno blago Luxussteuer, na motorna vozila Kraftfahrzeugsteuer, na nepremičnine Immobiliensteuer, na obdelano površino Flächensteuer, na osebne dohodke Lohnsteuer, na pijače Getränkesteuer, na posest Besitzsteuer, na premoženje Vermögenssteuer, na promet z nepremičninami Grunderwerbssteuer, na promet kapitala Kapitalverkehrssteuer, na samske osebe Ledigensteuer, na tobak Tabaksteuer, na zapuščino [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer, v naravi Naturalsteuer, deželni Landessteuer, najemninski Mietsteuer, namenski Zwecksteuer, občinski Gemeindesteuer, obrtni Gewerbesteuer, osebni Personalsteuer/Personensteuer, posebni Sondersteuer, progresivni Progressivsteuer, prometni Umsatzsteuer/Verkehrssteuer, realni Realsteuer, tempeljski die Tempelsteuer; uvozni Einfuhrsteuer, veselični Lustbarkeitssteuer/Vergnügungssteuer, vojaški Wehrsteuer, zemljiški Grundsteuer)
figurativno krvni davek der Blutzoll
plačati davek za kaj etwas versteuern
odmeriti davek die Steuer veranlagen
odmera davka die Veranlagung/Steuerveranlagung/Steuerbemessung
osnova za odmero davka die Steuerbemessungsgrundlage
biti zavezan plačati davek steuerpflichtig sein
davka prosta vsota die Freigrenze
doplačilo davka die Nachsteuer
oprostitev od davka die Steuerfreiheit
obdobje za odmero davka der Veranlagungszeitraum
odbitek pri davku der Steuerabzug
oprostitev plačila davka die Steuerbefreiung
prevalitev davka die Steuerüberwälzung
prihodek od davka die Steuereinnahme
plačani davki Steuergelder množina, das Steueraufkommen
zakon o davku/davih das Steuergesetz
odmera davka die Steuerfestsetzung/Steuerbemessung
pobiranje davka die Steuererhebung
pravica pobiranja davka die Steuerhoheit
predplačilo davka die Steuervorauszahlung
vračilo preveč plačanega davka die Steuerrückerstattung
zaostanek pri plačevanju davka der Steuerrückstand - davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóplačevanje davka ▸ adófizetésplačevati davke ▸ adót befizetzvišanje davka ▸ adóemeléspobirati davke ▸ adót szedlokalni davki ▸ helyi adókznižati davke ▸ adót csökkentzavezanec za davek ▸ adóalanycena brez davka ▸ nettó árdavek po odbitku ▸ forrásadóbiti oproščen davka ▸ adómentesdobrine , oproščene davkov ▸ adómentes javakutaja davkov ▸ adócsalásPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek
2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcplačati davek ▸ adót fizetterjati davek ▸ megköveteli a sarcotPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek. - day [dei] samostalnik
dan; obletnica
all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja - daylight [déilait] samostalnik
dnevna svetloba, razsvit, svitanje
to burn daylight zapravljati čas
sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
ameriško daylight saving time poletni čas
to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
as clear as daylight jasno ko beli dan
in broad daylight pri belem dnevu - Dazutun, das, ohne mein Dazutun ne da bi imel kaj pri tem
- dé [de] masculin
1. (= dé à coudre) naprstnik; familier majhna čaša, kozarček
2. (= dé à jouer) (igralna) kocka; architecture podnožje, podstavek
dé pipé tako narejena kocka, da pade zlasti na neko določeno stran
un dé à coudre (figuré) zelo majhna količina (de vin vina)
cornet masculin à dés kupica za metanje kock
coup masculin de dés met kocke (pri igranju)
jouer aux dés kockati
c'est un coup de dé(s) to je stvar sreče
le dé en est jeté (figuré) kocka je padla
les dés sont jetés odločitev je padla