Franja

buy^*1 [bai] prehodni glagol
kupiti; podkupiti
figurativno drago plačati

to buy over s.o.'s head (po)nuditi višjo ceno
to buy a pig in a poke kupiti mačka v vreči
pogovorno to buy a white horse razmetavati denar
I will not buy that s tem se ne strinjam; tega ne dovolim
to buy and sell trgovati

by¹ [bai] predlog
blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

by the advice of po nasvetu koga
by all means vsekakor
by air z letalom
by appearance po videzu
by s.o.'s bedside ob postelji koga
by birth po rodu
by blood po izvoru, po rodu
by boat z ladjo
by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
by chance po naključju, slučajno
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
by degrees postopoma
by my desire po moji želji
by dint of zaradi, s pomočjo
by the dozen na ducate
by experience po izkušnji
by far veliko bolj
by force nasilno
by George! pri moji veri!
by heart na pamet
by the hour na uro
by hundreds na stotine
by itself samo zase
by Jove! pri moji veri!
by law po zakonu
by leaps and bounds skokoma, hitro
by letter pismeno, s pismom
ameriško by mail po pošti
I have no money by me nimam s seboj denarja
by no means nikakor ne
by means of s pomočjo, s
by mistake pomotoma
by name po imenu
by nature po naravi
by next month do prihodnjega meseca
by now sedaj, že, medtem
one by one drug za drugim, posamezno
by o.s. sam zase, sam od sebe
by order po naročilu
by post po pošti
by profession po poklicu
by rail z železnico
by reason of zaradi
by right po pravici
by sea po morju, z ladjo
side by side drug poleg drugega
by stealth kradoma, skrivaj
by this time medtem; že; ob tem času
by trade po poklicu
to travel by London potovati prek Londona
by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
two by two, by twos po dva
by my watch po moji uri
by the way mimogrede, približno
by word of mouth ustno
by way of trial za poskus
by a year younger leto mlajši
two meters by six dvakrat šest metrov površine

by² [bai] prislov
blizu, v bližini, poleg, zraven; mimo

by and by kmalu nato, kasneje
close by čisto zraven
to go by iti mimo
hard by čisto poleg
by and large nasploh
to lay by prihraniti
to pass by mimo iti
figurativno to pass s.o. by prezreti koga
to put by prihraniti
to stand by nič ne delati
to set by prihraniti

bye [bai] samostalnik
odvečen tekmovalec

to draw (ali have) the bye ne se udeležiti igre, tekme

ça [sa] pronom, familier to

à part ça v ostalem, sicer, drugače
et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
c'est ça tako je
c'est comme ça tako je to
ça y est! narejeno (je)! gotovo!
c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
comme ça tako torej; tako tako
comme ci, comme ça tako tako, srednje
ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
il y a de ça to je precéj res, to kar drži
après ça po (vsem) tem
où ça? kje (pa)?
pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
plus que ça! še lepše!
pour ce qui est de ça kar se tega tiče
quoique ça kljub temu
rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
sans ça sicer, drugače
ça dépend kakor se vzame, mogoče
ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
ah! ça res, zares
ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
ça oui! to že!

cabal popoln; popolnoma; polnoštevilen, -lno; dovršen

hombre (a carta) cabal poštenjak
¡cabal! tako je! točno! pravilno!
cabal m dovršenost, popolnost
por sus cabales kot se spodobi
no estar en sus cabales ne biti čisto pri pravi (pameti)

caballo moški spol konj, žrebec; koza (stojalo) za žaganje ipd.; konj (pri šahu); kraljica (pri kartah); morski konjič; ponosna, ošabna oseba; vladohlepna ženska

caballo alazán rjavec (konj)
caballo árabe arabski konj
caballo de batalla bojni konj; konjiček, močna stran, moč; jedro prepira
caballo de brida ujahan konj
caballo capón konj skopljenec
caballo de carga tovorni konj
caballo de carreras dirkalni konj
caballo de columpio gugalni konj
caballo corredor dirkalni konj
caballo del diablo kačji pastir (žuželka)
caballo de madera leseni konj, telovadna koza
caballo marino morski konjič; povodni konj
caballo negro vranec
caballo padre (plemenski) žrebec
caballo de (pura) sangre, caballo de raza čistokrven konj
caballo de varas vprežni konj
uña de caballo (rast) navadni lapuh
(fuerza de) caballo konjska sila
a caballo jež, jahaje, na konju
soldado de a caballo vojak konjenik
a mata caballo kot puščica hitro; nenadoma, silovito
huir a uña de caballo v diru ubežati; z velikim naporom se izvleči iz stiske
ir (montar) a caballo jahati, jezditi
ir en el caballo de San Fernando (San Francisco) pešačiti
subir a caballo konja zajahati
a caballo regalado, no hay que mirarle el diente podarjenemu konju ne glej na zobe!
caballos de Frisia (voj) španski jezdeci

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cabra ženski spol koza; kozel; kozje usnje

cabra montés kozorog
hijo de cabra pes (psovka)
ordeñar la cabra kravo molsti, korist vleči
la cabra (siempre) tira al monte svoje narave ne moremo zatajiti
cabras ovčice (na nebu)
cargar (echar) las cabras a uno komu krivdo naprtiti
echar (las) cabras igrati za zapitek (ceho)

cacher [kaše] verbe transitif skriti, prikrivati, zakriti; zamolčati, potlačiti (afero); varovati (skrivnost)

se cacher skri(va)ti se
se cacher de quelqu'un prikrivati komu (kaj delamo, govorimo)
se cacher de quelque chose pri-, skrivati kaj
cacher son jeu, ses cartes (figuré) igrati z zakritimi kartami, prikrivati svoje namene
tu me caches la lumière na luči si mi
ne pas se cacher de quelque chose ne skrivati česa
veux-tu te cacher? te ni sram?

cadeau [kado] masculin (majhno) darilo

cadeau de Nouvel An (ali de fin d'année), de noce, de Noël, publicitaire novoletno, poročno, božično, reklamno darilo
envoyer une babiole en cadeau poslati malenkost kot darilo
faire cadeau de quelque chose à quelqu'un komu kaj podariti
il ne lui a pas fait de cadeau (figuré) bil je nepopustljiv do njega (v poslih), ničesar mu ni podaril

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila

caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)

I. act.

1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.

2. pren.
a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.

— II. pass.

1.
a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.

2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva.

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

caelebs -libis, abl. sg. -e, gen. pl. -um neporočen, neoženjen, neomožena, samski: utrum nunc tu caelibem esse te mavis liberum an maritum servom aetatem degere Pl., (censores) caelibes esse prohibento Lex ap. Ci., se rectius viduam et illum caelibem esse futurum L., Martiis caelebs quid agam Calendis H., sine coniuge caelebs vivebat O.; enalaga: vita H., O., Gell., lectus O., Cat. samotna postelja; pren.
a) o živalih: caelebs aut vidua columba Plin. samčica.
b) o drevesih, na katera se ne ovija vinska trta (gl. marītō): platanus H., caelebs sine palmite truncus O., arbor Plin.