Franja

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

téžji (-a -e)

A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
fant je težji primer è un ragazzo difficile

B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

tič¹ moški spol (-a …)

1. ➞ → ptič, ptica

2. nenavaden človek: der Kauz (čuden tič ein komischer Kauz); der Vogel (čuden ein komischer/seltsamer/schräger Vogel)
on in podobni tiči X und Konsorten
figurativno iste sorte tiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich

3.
biti tič spreten človek: clever sein
|
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch/weder heiß noch kalt

tíč zoologija bird; figurativno sly fellow; sly fox

ne tíč ne miš neither fish, flesh nor fowl

tìč (tíča) m

1. pog. (ptič) uccello:
tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
živeti kot tič vivere come uccel di bosco
čuden tič un bel tomo
pren. pog. nočni tič nottambulo
pog. ne tič ne miš né carne né pesce

2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
PREGOVORI:
iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari

tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans

tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête

tičáti (-ím) imperf.

1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede

tího adv.

1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare

tíkati (se)² to concern, to have to do with, to be concerned with; to relate to; to regard

kar se tiče as to, as for, as regards, with regard to, in regard to, with respect to, concerning, touching
kar se mene tiče as for me, as to me; as far as I am concerned
kaj se to mene tiče? what's that to me!
to se te ne tiče that is no business of yours, that does not concern you, that is none of your business
vsi, ki se jih (to) tiče those concerned
v vednost tistim, ki se jih to tiče pravo to whom it may concern
kar se vašega pisma tiče as regards your letter
kar se mamil tiče on the subject of drugs

tíkati se concerner, regarder, toucher

kar se mene tiče quant à moi, en ce qui me concerne, pour ma part, pour mon compte
to se tebe ne tiče cela ne te regarde pas, ce n'est pas ton affaire
kar se tiče … quant à, en ce qui concerne, pour ce qui est de, relativement à

tíkati se (tíčem se) imperf. refl. riguardare, concernere; interessare:
to so stvari, ki se nas ne tičejo sono cose che non ci riguardano
kar se mene tiče per quel che mi riguarda, quanto a me
pren. kaj se nas to tiče e che c'importa; pog. e che ce ne frega

tíkati (se)² concernir, atañer; tocar

kar se mene tiče pot lo que a mí toca, en cuanto a mí, por mi parte
kar se tice ... en materia (ali en cuestión) de, en lo tocante a, relativo a...
to se me ne tiče esto no me atañe
kar se mojega očeta tiče por lo que atañe a mi padre

tísoč (-a)

A) m

1. mille:
od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

B) tísoč numer. inv.

1. mille (pl. mila):
šteti do tisoč contare fino a mille
tisoč ton mille tonnellate
knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
pren. gornjih deset tisoč l'alta società

tísti, -ta, -to (pridevniško rabljen) ce (cet) … -là, cette …-là ; (samostalniško rabljen) celui-là, celle-là

tisti dan ce jour-là
tisti človek cet homme-là
ob tisti uri à cette heure-là
ne to knjigo, ampak tisto pas ce livre-ci, mais celui-là
tisti ki celui qui (množina ceux qui)

tiščáti presser, pousser, serrer

denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
pest tiščati serrer le poing
tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
tiščati si ušesa se boucher les oreilles

tiščati glavo v pesek kot noj frazem
(ne zmeniti se za težave) ▸ homokba dugja a fejét, mint a strucc
Odgovorni raje kot noj tiščijo glavo v pesek, samo da problemov ne bi videli. ▸ A felelősök a homokba dugják a fejüket, mint a strucc, csak hogy ne kelljen szembenézni a gondokkal.

tláčiti (-im) imperf.

1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate

2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo

3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio

tléti (tlím) imperf.

1. ardere senza fiamma; covare:
ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

2. pren. covare; stare celato; annidarsi
PREGOVORI:
stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai