Franja

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

stépati (-am) | stêpsti (stêpem)

A) imperf., perf. sbattere, spolverare (l'abito)

2. sbattere, agitare (le braccia)

3. gastr. montare (la panna), pannare, sbattere:
stepsti jajca sbattere le uova

B) stêpsti se (stêpem se) perf. refl. azzuffarsi, accapigliarsi, picchiarsi

stíl style moški spol

velikega stila de grand style
pisemski stil style épistolaire
stil nekega slikarja (kiparja) style d'un peintre (sculpteur)
arabski (gotski, romanski) stil style arabe (gothique, roman)
stil Ludvika XIII. le style Louis XIII
ta plavalec ima lep stil ce nageur a du style
stil življenja style de vie

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stískati apretar; comprimir; oprimir (tudi fig) ; fig tacañear, cicatear, escatimar

stiskati zobe apretar los dientes
srce se mu je stiskalo se le oprimía el corazón

stisljív compressible, comprimable

plin (zrak) je stisljiv le gaz (l'air) est compressible

stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso

stó cent

200 moški spol deux cents mètres
503 frankov cinq cent trois francs
sto tisoč cent mille
kakih sto, okrog sto une centaine (de)
stavim 100 : 1, da je parie cent contre un que, je vous le donne en cent que

stója (gimnastika)

osnovna stoja position ženski spol normale (ali fixe)
razkoračena stoja position jambes écartées
stoja na glavi poirier moški spol, appui moški spol renversé sur la tête
stoja na rokah appui tendu renversé
napraviti stojo na glavi faire le poirier (ali l'arbre fourchu)

stólčen (-a -o) adj. schiacciato, distrutto; ekst. pesto:
biti ves stolčen sentirsi le ossa peste

stólči (stólčem) perf.

1. pestare, schiacciare, spaccare:
stolči kamenje spaccare le pietre
stolči poper pestare il pepe
stolči orehe schiacciare le noci

2. (s tolčenjem odstraniti) scrostare, rimuovere (l'intonaco)

3. battere, comprimere

4. rovinare, distruggere:
toča je stolkla pšenico, vinograde la grandine ha rovinato il grano, i vigneti

5. pren. bastonare; fracassare, acciaccare:
stolči do krvi bastonare a sangue

stolétje siécle moški spol

20. stoletje le XX^e (ali 20^e) siécle
v 17. in 18. stoletju aux XVII^e et XVIII^e siécles, au XVII^e et au XVIII^e siécle
stoletja trajajoč qui dure des siécles, séculaire
skozi stoletja pendant des siécles, des siécles durant
ob prelomu stoletja au tournant du siécle

stólica (katedra) chaire ženski spol (de professeur)

stolica za literaturo chaire de littérature
sveta stolica (papeška) le Saint-Siège; medicina selle ženski spol, dé fécation ženski spol, (človeški iztrebki) selles ženski spol množine, matières fécales
iti na stolico aller à la selle

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stopínja pas moški spol , pied moški spol , trace ženski spol (ali empreinte ženski spol) de pied ; (stopnja) degré moški spol

Celzijeva stopinja degré centigrade
30° C trente degrés centigrades
20° v senci (na soncu) vingt degrés à l'ombre (au soleil)
toplotna stopinja degré de chaleur, température ženski spol
stopinja mraza degré de froid
termometer kaže 10° pod ničlo le thermomètre marque moins dix (degrés) en-dessous de zéro
dolžinska (širinska) stopinja degré de longitude (de latitude)
50. stopinja severne širine cinquante degrés de latitude nord, 50° de latitude N
iti po stopinjah koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un

stopínja (-e) f

1. orma, traccia, pedata:
človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

2. passo:
stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

3. fiz., mat., geogr. grado:
stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

stopníca (-e) f

1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola

2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara