Franja

dēversor -ārī -ātus sum (prim. dēvertō) „s poti kreniti“, od tod na poti kje zadrž(ev)ati se, kot gost osta(ja)ti, nastaniti se, stanovati, bivati, (po)muditi se, kje gost biti, gostiti se: hac te in domo tam dium deversari non pudet … ? Ci., dixit domi suae deversatum esse Antiochum regem Ci., deversatus est Laodiceae apud Pompeium Vindullum Ci. ep., tecta, ubi deversari portantes commeatus possent L., d. in taberna Val. Max.; abs.: parum laute d. Ci. v slabi krčmi stanovati; pren.: d. in poenitentiae actu Tert.

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

devêti noveno

9. marec el 9 (nueve) de marzo
Ljubljana, dne 9. marca Lj., 9 de marzo
Alfonz IX. Alfonso Noveno, Alfonso IX
deveta dežela (país m de) Jauja, Utopía
živeti kot v deveti deželi vivir en Jauja; regalarse, vivir ocioso

devètnaestī -ā -ō devetnajsti: devetnaesti po redu; to mi je -a to je zame toliko kot lanski sneg

devoir¹ [dəvwar] verbe transitif dolgovati, biti dolžan; biti obvezan, morati; nameravati

ne pas devoir ne smeti
je ne dois pas ne smem
il me doit 100 francs dolguje mi 100 frankov
n'en devoir guère, rien (figuré) nič ne ostati dolžan
je lui dois d'être en vie dolgujem mu življenje
je me dois de le prévenir moja dolžnost je, da ga obvestim
il a dü se tromper, il doit s'être trompé moral se je zmotiti
devoir à Dieu et à diable, au tiers et au quart, de tous côtés povsod imeti dolgove, biti zadolžen
je dois partir demain nameravam odpotovati jutri
être dü à quelque chose biti dolgovan čemu, imeti vzrok v čem
cela lui est dü to on zasluži
sa réussite est due au hasard svoj uspeh dolguje slučaju
se devoir morati se posvetiti (à ses enfants svojim otrokom)
comme il se doit kot to treba
fais ce que dois, advienne que pourra (proverbe) stóri, kar je prav, in ne boj se nikogar!

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dežêla country; land; province

na dežêli in the country
na dežêlo to the country
deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
obljubljena dežêla the Promised Land
dežêla podpisnica signatory country
dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
sveta dežêla the Holy Land
hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
iti na dežêlo to go on a trip to the country
tuje dežêle foreign countries
preseliti se na dežêlo to move to the country
iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
živeti na dežêli to live in the country

deževáti to rain

dežuje it rains, it is raining
močno dežuje it is raining very hard
deževáti kot (da bi) iz škafa (lilo) it's raining cats and dogs; it's coming down in bucketfuls; it's teeming with rain
dežuje v curkih it's streaming with rain, it's coming down in torrents
neprestano dežuje it keeps on raining
ves čas je deževalo it kept raining all the time, the weather has been rainy all the time
nehalo je deževáti it has stopped raining
prejkone bo deževalo we're probably in for some rain
udarci so deževali po njem blows rained upon him
prošnje kar dežujejo applications are pouring in
rahlo dežuje it is spitting (ali drizzling)
začenja deževáti it is coming on to rain
časti so deževale nanj honours were showered upon him

deževáti pleuvoir

dežuje il pleut, familiarno il tombe de l'eau, ça flotte, ça pleut
dežuje v curkih, dežuje kot iz škafa il pleut à verse (à torrents, à flots, à seaux, familiarno comme vache qui pisse)
nehalo je deževati il a cessé de pleuvoir

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
tener diablo premeten biti
no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
un humor de todos los diablos zelo slaba volja
¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?

diadēmātus 3 (diadēma) s kraljevim naglavnim okrasom (okrašen), z diademom ovenčan: Apollo Plin., statua Stat. — Kot priimek
a) L. (Caecilius Metellus) Diadematus consularis Ci.
b) Antoninus Diadematus, sicer Antoninus Diadumenus (gl. diadūmenus): Lamp.

diadūmenus (diadūmenos) -ī, m (gr. διαδούμενος) = diadēmātus: Sen. ph., Plin. — Kot priimek Antoninus Diadumenus Antonin Diadumen (z diademom ovenčani), sin cesarja Makrina, roj. l. 202 po Kr. in nastavljen že kot deček; umorjen l. 218: Lamp.

diamant¹ moški spol (-a …) der Diamant
surov/nebrušen diamant Rohdiamant
tehnični diamant Industriediamant
trd kot diamant diamanthart
okrašen z diamanti diamantenbesetzt
brusilec diamantov der Diamantschleifer

Dīāna (st.lat.), pozneje po pravilu „ vocalis ante vocalem corripitur“ Dĭāna, -ae, f (dīus; prvotna obl. Dīviāna še pri Varr.) Diana (pri Grkih Artemida), Jupitrova in Latonina hči, Apolonova sestra: Enn., Ci., O., Cat. idr., éxercét Dīána chorós V., Dī̆anám teneráe dícite vírginés H., toda: tria vírginis óra Dĭánae V. (kot boginje meseca, lova in nočnega čaranja); pesn. met.
a) mesec, luna: nec par aut eadem nocturnae forma Dianae esse potest umquam O.; od tod: quem urget iracunda Diana H. mesečnik, zamaknjenec.
b) lov: Caesareae discrimina saeva Dianae Mart. — Od tod adj.

1. Diānius 3 Dianin: lucus Ca. fr., turba O. tolpa Dianinih (= lovskih) psov; subst. Diānium -iī, n
a) (sc. templum) Dianino svetišče: L.
b) met. Dianij (kraj, imenovan po kakem Dianinem svetišču) α) = Διάνιον, rt ob vzhodni obali Hispanije (zdaj Denia): Ci. β) = Ἀρτεμισία, otoček v Tirenskem morju, (zdaj Giannutri): Mel., Plin.

2. Diānārius 3 Dianin: radix P. Veg. bot. = artemisia.

diascammoniās (= διὰ σκαμμονίας) sok (rastl.) sočnice (Convolvulus scammonia, Linn.) kot dristilo: Cael.