Franja

Zadetki iskanja

  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • ebrēo

    A) agg. judovski, hebrejski

    B) m

    1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
    confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš

    2. pren. slabš. oderuh, stiskač

    3.
    ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver
  • ébriété [ebriete] féminin pijanost; figuré opojnost

    être en état d'ébriété biti v pijanem stanju, biti pijan
    l'ébriété nous rend gais pijanost nas naredi vesele
  • ébullition [ebülisjɔ̃] féminin vrenje, vretje; figuré kipenje; vrvranje

    point masculin d'ébullition vrelišče
    le pays est en ébullition v deželi vre
    être en ébullition kipeti, vreti; biti razburjen
    entrer en ébullition vzkipeti, zavreti
    mettre en ébullition zavreti (kaj)
    en ébullition vrel, v vrenju
  • écaille [ekaj] féminin luska, luskina; lupina (ostrige, školjke); želvovina; opilek; iver

    en écaille luskinast, luskav
    peigne masculin en écaille blonde glavnik iz svetle želvovine
    tomber par écailles luščiti se, odkrušiti se
    les écailles lui sont tombées des yeux (figuré) oči so se mu odprle
  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti
  • ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.
  • échange [ešɑ̃ž] masculin izmenjava, izmena, zamena, zamenjava

    en échange (de) v zameno, kot zamena (za)
    échange d'appartement zamenjava stanovanja
    échanges culturels kulturne izmenjave
    échange commercial trgovske zveze
    échange d'informations izmenjava informacij
    échange de lettres dopisovanje, izmenjava pisem
    échange de livres izmenjava knjig
    échange de notes diplomatiques, de prisonniers, de vues izmenjava diplomatskih not, ujetnikov, mnenj
    commerce masculin d'échange par échange menjalna trgovina
    libre-échange svobodna trgovina
    professeur masculin d'échange profesor (gost) v izmenjavi
    valeur féminin d'échange menjalna vrednost
    accepter, donner en échange sprejeti, dati v zameno
    faire l'échange de quelque chose izmenjati kaj
    faire un échange avec quelqu'un s kom kaj zamenjati
    offrir en échange nuditi v zameno
  • écharpe [ešarp] féminin šerpa, šal, ovratna ruta; opasnica

    avoir un bras en écharpe nositi (poškodovano) roko v zanki
    le maire est ceint de son écharpe župan ima opasnico (prepasko)
    mettre, nouer une écharpe nadeti si, zavezati si šal
    enrouler une écharpe autour de son cou oviti si šal okrog vratu
    en écharpe poševno, od strani
    prendre en écharpe (automobilisme) zadeti, zgrabiti od strani; militaire napasti z boka
    le train a pris l'autocar en écharpe vlak je od strani zagrabil avtobus
    écharpe d'Iris mavrica
  • échec [ešɛk] masculin neuspeh, spodlet, poraz; pluriel (igra) šah, šahovske figure (en ivoire iz slonove kosti)

    échec et mat šah mat
    joueur masculin d'échecs šahist
    partie féminin d'échecs partija šaha
    problème masculin, tournoi masculin d'échecs šahovski problem, turnir
    échec des négociations neuspeh pogajanj
    battre quelqu'un aux échecs premagati koga pri šahu
    donner, faire quelqu'un échec et mat matirati koga (pri šahu)
    éprouver, essuyer, subir un échec doživeti neuspeh
    être échec et mat biti matiran
    jouer aux échecs šahirati, igrati šah
    tenir en échec držati v šahu (v škripcih, v strahu)
    voué à l'échec obsojen na neuspeh
  • échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

    à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
    sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
    sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
    à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
    sur toute l'échelle v vsakem oziru
    échelle de la carte zemljevidno merilo
    échelle de corde lestev iz vrvi
    échelle de couleurs barvna skala
    échelle d'eau, fluviale vodokàz
    échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
    échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
    échelle logarithmique (logaritmično) računalo
    échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
    échelle des pompiers lestev požarne brambe
    échelle sociale družbena razvrstitev
    appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
    escalader une échelle splezati po lestvi
    être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
    faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
    faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
    faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
    monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
    grimper à l'échelle splezati po lestvi
    il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
    si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha
  • échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)

    échelon d'attaque (militaire) napadalni val
    échelon d'imposition davčna stopnja
    échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
    en premier échelon v sprednji črti
    disposer par échelons razporediti v stopnje
    monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
    la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh
  • échelonnement [ešlɔnmɑ̃] masculin porazdelitev v prostoru in času na različne točke; militaire razmestitev čet ene za drugo; figuré razvrstitev po stopnjah

    échelonnement en profondeur razmestitev po globini
  • écheveau [ešvo] masculin štrena, predeno; figuré zaplet; zmešnjava, zmeda

    débrouiller, démêler l'écheveau razmotati štreno, figuré razjasniti, razvozlati
    dévider l'écheveau de quelque chose (figuré) prinesti jasnost v kaj
    mettre en pelote un écheveau namotati štreno v klobčič
  • échiquier [ešikje] masculin šahovnica, šahovska deska; figuré štirikotna ribiška mreža; figuré bojišče

    en échiquier kot šahovnica
    l'Echiquier (britanska) državna blagajna
    chancelier masculin de l'Echiquier (britanski) finančni minister
    disposer les pièces sur l'échiquier razpostaviti figure na šahovnici
  • échoir* [ešwar] verbe intransitif pripasti, commerce zapasti

    échoir en héritage pripasti kot dediščina
    le délai est échu rok je potekel
    si le cas y échoit v primeru, da se to zgodi
    payer terme échu plačati zapadlo (trimesečno) stanarino
  • éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

    à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
    éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
    éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
    éclat du soleil močna sončna svetloba
    éclat de rire krohot
    éclat de tonnerre grom
    éclats de voix vpitje, kričanje
    action féminin d'éclat sijajno dejanje
    donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
    être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
    faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
    partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
    provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
    rire aux éclats krohotati se
    voler en éclats razleteti se na koščke
  • éclater [eklate] verbe intransitif póčiti; razpočiti se, razleteti se, eksplodirati; izbruhniti

    él preskočiti (iskra); bruhati (ogenj); postati očiten, priti na dan; blesteti; vzplamteti; razlegati se, zadoneti
    la guerre, la révolution éclata vojna, revolucija je izbruhnila
    éclater en injures, en reproches izbruhati psovke, očitke
    éclater de rire bruhniti v smeh, zakrohotati se
    éclater en sanglots spustiti se v jok
    éclater de santé kipeti od zdravja
    faire éclater razgnati
    il finira par éclater (familier) končno mu bo dovolj, bo izgubil potrpljenje
    un obus, un pneu a éclaté granata, pnevmatika je póčila
  • écoinçon [ekwɛ̃sɔ̃] masculin

    meuble masculin en écoinçon kos pohištva (trikotne oblike), ki se postavi v kot; ogelni, kotni kamen (vrat, okna)
  • école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

    à l'école v šoli (tudi figuré)
    école en plein air šola na prostem
    école d'apprentissage vajenska šola
    école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
    école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
    école des beaux-arts umetnostna akademija
    école d'aviation letalska šola
    école à classe unique enorazredna š.
    école de commerce, commerciale trgovska š.
    école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
    école de droit pravna fakulteta
    école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
    école de guerre vojna akademija
    école laïque laična, (po)svetna š.
    école maternelle, enfantine otroški vrtec
    école de médecine medicinska fakulteta
    école ménagére gospodinjska šola
    école militaire vojaška šola, kadetnica
    école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
    école normale primaire učiteljišče
    école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
    école de perfectionnement nadaljevalna šola
    école de pilotage letalska, pilotska šola
    école préparatoire pripravljalna šola
    école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
    école privée, libre zasebna šola
    école professionnelle strokovna, obrtna šola
    religieuse verska šola
    école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
    école secondaire srednja šola
    école du soir večerna šola
    école supérieure visoka šola
    école supérieure de commerce trgovska visoka šola
    école supérieure de guerre visoka vojna akademija
    école de tir strelske vaje
    école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
    école vétérinaire veterinarska šola
    école de vol à voile šola za jadralno letenje
    camarade masculin d'école šolski tovariš
    fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
    les grandes écoles visoke šole
    basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
    livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
    maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
    rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
    salle féminin d'école šolska soba, razred
    navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
    aller à l'école hoditi v šolo
    entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
    être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
    faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
    cette idée fait école ta ideja se zelo širi
    faire l'école učiti (v osnovni šoli)
    elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
    faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
    faire une rude école iti skozi trdo šolo
    faire l'école buissonnière »špricati« šolo
    fréquenter l'école obiskovati šolo
    mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
    sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten