Franja

mȃh mâha m, mest. u máhu, mn. máhovi
1. mah, zamah: odbijati -ove
2. trenutek, mah: u prvi mah nitko, niko nije znao
3. krat: u tri -a sam pokušao; tamo sam bio u dva -a
4. davati -a spodbujati; na -ove od časa do časa; vjetar duva na -ove veter piha sunkovito, zdaj pa zdaj; uzeti -a razširiti se, prevladati; na sav mah z vso silo

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

maj samostalnik
1. (mesec v letu) ▸ májusCena soda nafte z dobavo v maju je le okoli 40 dolarjev. ▸ Májusban egy hordó kőolaj ára szállítással együtt csak kb. 40 dollár.
Razstava je na ogled do konca maja. ▸ A kiállítás május végéig tekinthető meg.
Povezane iztočnice: prvi maj

2. (mlaj) ▸ májusfa
Njihov mlaj ali maj ni olupljeno in na vrhu s trakovi ali zastavami okrašeno smrekovo deblo kot drugod, temveč v ta namen uporabijo bor, brezo, češnjo ali topol. ▸ A májusfájuk nem lehántolt lucfenyő mint másutt, nincsenek a tetején szalagok vagy zászlók, hanem erre a célra erdeifenyőt, nyírfát, cseresznyefát vagy nyárfát használnak.

mȁk màka m, mn. màkovi bot. mak, Papaver; divlji mak bot. poljski mak; opijumski mak Papaver somniferum; tjerati, terati mak na konac gnati zadevo do kraja, biti nepopustljiv

maksimum moški spol (-a …) das Maximum, das Höchstmaß (an); vrednost: der Höchstwert, Spitzenwert, Scheitelwert, obere Spitze; omejitev: die Höchstgrenze
stopnjevati do maksimuma maximalisieren, maximieren
matematika funkcije: das Maximum (relativni relatives, lokalni lokales)

máksimum (-a) m massimo; massima; massimale:
do maksimuma izkoristiti stroj sfruttare la macchina al massimo
adm. blagajniški maksimum giacenza massima (di cassa)
meteor. toplotni maksimum temperatura massima

Mal², das, (-/e/s, -e) krat; zum ersten, dritten ... Mal prvič/prvikrat, tretjič ...; dieses Mal tokrat; ein anderes Mal (kdaj) drugič; nächstes Mal prihodnjič; voriges Mal zadnjič; das einzige Mal edinkrat; das letzte Mal zadnjič; etliche Male dostikrat; ein für alle Male enkrat za vselej; das eine oder andere Mal včasih, od časa do časa; zu verschiedenen/wiederholten Malen večkrat; Mal für Mal ponovno; von Mal zu Mal od enega do drugega krata, z vsako naslednjo ponovitvijo ; mit einem Mal nenadoma, v enem; zum [wievielten] wie vielten Male? katerikrat?

maleficentia -ae, f (maleficus) hudobno (zlobno, hudo, malopridno) ravnanje s kom, zlobno obnašanje do koga, hudobija (naspr. beneficentia): maxime tamen rostris canicularum maleficentiae adsimulati Plin., neque ex beneficentia dei quicquam boni perveniat ad nos, neque ex maleficentia quicquam mali Lact.

máli petit

do malega presque, à peu prés
(malo) po malem peu à peu, successivement
od malega dès l'enfance
mala črka (lettre ženski spol) minuscule ženski spol
mala divjad petit (ali menu) gibier
mali ljudje petites gens, (otroci) petit monde
mali oglasi (v časopisu) petites annonces
mali prst le petit doigt, l'auriculaire moški spol
mali traven avril moški spol
malo da ni padel il a failli tomber
z malim je zadovoljen il se contente de peu

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

malinjak samostalnik
1. botanika Rubus idaeus (grm) ▸ málna
2. (nasad malin) ▸ málnás
Maline rodijo 8 do 12 let, potem je treba malinjak obnoviti. ▸ A málna 8–12 évig terem, utána meg kell újítani a málnást.

malitenzionato

A) agg. zlonameren, zlohoten; sovražen:
essere malitenzionato contro qcn. imeti do koga zle namere

B) m (f -ta) zlohotnež, hudobnež

mālum -ī, n (dor. μᾶλον, at. μῆλον) bot.

1. jabolko (Veneri posvečen sad): O., Plin., Col., Macr., malo me Galatea petit V. (kot znamenje naklonjenosti); preg.: ab ovo usque ad mala H. od začetka do konca (pojedine), pravzaprav: od jajc(a) do jabolk (sadja) (z jajci se je namreč pojedina začenjala, s sadjem končevala); pren.: discordiae malum mittere Iust. vreči jabolko spora = vneti ali sprožiti prepir.

2. metaf. jabolku podobno sadje: mala aurea V. kutine, malum Persicum Plin. breskev, mālumgrānātum (mālum grānātum) Plin. idr. ali malum Punicum Plin. granatno jabolko, granatnica, margarána (od tod Ad malum Punicum Suet. „Pri granatnici“, ime nekega bivališča v 6. rimskem okraju), malum felix V. limona, citrona = m. citreum Mart.; poseb. malum terrae Plin. ali malum terrenum Veg. „zemeljsko jabolko“ (obstajajo štiri vrste te rastl.).

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

manage¹ [mǽnidž]

1. prehodni glagol
upravljati, voditi; gospodariti, upravljati posestvo; nadzirati
pogovorno izpeljati, izvršiti, opraviti, uspeti; ravnati, krotiti

2. neprehodni glagol
gospodariti; voditi podjetje (trgovino)
pogovorno shajati, pomagati si, izvoziti jo (with s, z, without brez)

to manage a business voditi posel, podjetje, trgovino
he managed to do it uspelo mu je to narediti
I can manage him znam z njim ravnati
ekonomija managed currency dirigirana valuta

mancanza f

1. pomanjkanje:
in mancanza di meglio če ni boljšega

2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
commettere una mancanza pregrešiti se
mancanza disciplinare disciplinski prekršek
mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene

3. nepravilnost, napaka
PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

mancipō (stlat. mancupō) -āre -āvī -ātum (manceps, prim. mancipium)

1. (s pravilno kupčijo) v last da(ja)ti, preodda(ja)ti, posredovati, proda(ja)ti: Plin. iun., G., alienos mancupatis, alienos manumittitis Pl., servos actori publico T., quaedam mancipat usus H. do nekaterih stvari pridobi lastninsko pravico (upo)raba.

2. metaf. preda(ja)ti, poda(ja)ti: et scient singuli, cui debeant oneri mancipari Vulg., vitiis mancipatus Lact., de ignaviae latebris retractus curiarum functionibus mancipetur Cod. Th., corpus mero et stupro Ap., luxu et saginae mancipatus emptusque T.

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri

mane f sing. knjižno jutro:
da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno