Franja

sēparātrīx -īcis, f (fem. k sēparātor) ločiteljica, ločevalka (naspr. coniunctrix): voluntas coniunctrix ac separatrix huiuscemodi rerum AUG.

sequor, sequī, secūtus sum (prim. skr. sácatē, sácati (on) sledi, sákman- spremstvo, gr. ἕπομαι sledim, lat. secundus, secus (adv.), socius (iz *sok^u̯i̯os), secta, sector, lit. sekù, sèkti slediti, stvnem. beinsegga = lat. pedisequa)

1. slediti komu, čemu, iti, hoditi za kom, čim, po čem, (po)spremiti (spremljati) koga, kaj; abs.: i prae, sequar TER., abi prae ... iam ego sequar PL., funus interim procedit; sequimur TER. pridružimo se (mu), Helvetii cum omnibus suis carris secuti C., satellites Medi sequebantur N., servi sequentes H.; z acc.: iam sequor te, mater PL., ex urbe amicitiae causā Caesarem secuti C., magistratum in provinciam sequi N., praetorem quinque sequuntur te pueri H., sequi moechas H.; z neživim obj.: vallem L., vestigia alicuius, pressa signa pedum, iter O., viam CI., O., castra Neronis N. služiti pod Neronom, signa S., L., CU., LUCAN. iti (hoditi) za vojaškimi znamenji = hoditi v bojnem redu, držati se svoje vrste (poseb. na pohodu), držati se bojnega reda (bojne razporeditve), sequi signa alicuius L. služiti pod kom (kot vojak), sequi arma victricia V. potegniti z zmagovalcem, oprijeti se zmagovalca; o neživih subj.: sequebatur raeda CI., magna multitudo carrorum sequi Gallos consuevit C., sequitur de cortice sanguis V. (pri)teče za tem (na to) iz ..., sudor membra sequebatur V. je tekel po udih, zona bene te secuta H. = ki si si ga opasal ob pravem času, neque ... arborum te ... ulla ... sequetur H., gloria virtutem sequitur tamquam umbra CI., hac Troiana tenus fuerit fortuna secuta V. do tod naj je sledila ... = tu naj je bo konec, adulescentem sequitur felicissimus rerum exitus CU.; occ.
a) (sovražno) iti za kom, pritisniti (pritiskati) na koga, za kom, zasledovati, preganjati, poditi koga: hostes C., hostem vestigiis L., hostem pilo T., fugacem H., aliquem hastā V., feras O. goniti, poditi, pojati, fluctūs ad litora sequitur boreas V. podi, vali, damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur CI. bi ga morala zadeti kazen smrti v ognju (kazen sežiga); abs.: finem sequendi facere C.
b) (po)iskati kak kraj, poskusiti (skušati) priti (dospeti) kam: VAL. FL., FL. idr., Epirum, Formias CI. EP., regiones aequissimas C., Italiam V., Itala regna O., nares vicinitatem oris secutae sunt CI., pennis astra V., sidera voce (v pesmi) V.; metaf. iti, hoditi za čim, gnati se za čim, iskati kaj, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, težiti za čim, (po)paziti na kaj, imeti pazko na čem, misliti na kaj, na umu imeti kaj, ne moči ločiti se od česa, trdno se držati (oklepati) česa: PLIN. IUN., VELL., EUTR. idr., commodum matris TER., amicitiam fidemque populi Romani CI., amicitiam Atticorum N., alicuius fidem C. izročiti (zaupati) se komu v varstvo, eius (sc. Caesaris) gratiam C. potegniti z njim, držati z njim, otium N., otium ac tranquillitatem vitae CI. izvoliti si, iustitiam CI., amoenitatem et salubritatem CI., linguam et nomen L., mercedes H., quae nocuere H., spem vanam O. oklepati se praznega upa(nj)a (prazne nade), video meliora proboque, deteriora sequor O., ferro extrema sequi V. z mečem iskati (svoj) konec = ubiti (usmrtiti) se z mečem, narediti samomor z mečem, id sequor, ut ... CI. grem na to, merim na to; z inf.: pluresque sequor disponere causas LUCR.

2. (časovno, po časovnem redu) slediti komu, čemu, priti (prihajati) za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj, slediti komu, čemu; abs.: ut posuimus initia, sic cetera sequentur CI. EP., ea, quae secuta est, hieme C., increpuit, sequitur clamor V., secutum est bellum Africanum CI. ali illud N., tantae discoriae secutae sunt CI. toliki razpori so potem nastali, do takšnih sporov (nasprotij, razprtij) je potem prišlo, ea, quae sequuntur CI. = in tako dalje (itd.), sequitur illa divisio CI. ali sequitur, ut doceam CI. ali sequitur videre de eo, quod ... DIG. na vrsti je, na vrsto prihaja, sledi; pogosto pt. pr. sequēns -entis ali pt. pf. secūtus 3 sledeč, ki sledi, ki je sledil, naslednji: sequens annus HIRT., PLIN., sequenti anno L., EUTR., sequenti die L., AUCT. B. HISP., secuto die PLIN., sequenti tempore N., secutis temporibus T., secuta aetas PLIN., sequenti volumine PLIN., Africanus sequens PLIN. mlajši, sequenti senatu PLIN. IUN.; podobno secuturo Phoebo LUCAN.; z acc.: aestatem autumnus sequitur ENN., sequitur hunc annum nobilis clade Caudinā pax L., tonitrum secuti nimbi O., lacrimae sunt verba secutae O., dicta fides sequitur O., dicta sic voce sequi V. tako odgovoriti na besede, verba ducis VAL. FL. govoriti besede za vojskovodjem; s post: VARR., HIER. idr., post illas datas litteras secuta est summa contentio de domo CI. se je razvnel silen boj, meminit post gloriam invidiam sequi S. Od tod subst.
a) sequēns -entis, n (= epitheton) beseda slednica, pridevek, epíteton: Q.
b) sequentia -ium, n naslednje, sledeče, poznejše: T. Metaf. sequi
a) slediti, sam od sebe (sam po sebi) priti (prihajati), (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, znajti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, priti (prihajati) na dan, uspe(va)ti, posrečiti se: non quaesitum esse numerum, sed secutum CI., quo minus gloriam petebat, eo magis sequebatur S., nec vox aut verba sequuntur V., si modo verba sequantur O., verbaque provisam rem non invita sequentur H., non omnia nos ducentes ex Graeco sequuntur Q., refert autem, in quantum hic tropus oratorem sequatur Q., quae (sc. laus) tum est pulcherrima, cum sequitur, non cum arcessitur Q., qui (sc. decor) est in dicendo ... pulcherrimus, sed cum sequitur, non cum affectatur Q., sequi gloria, non appeti debet PLIN. IUN.
b) slediti = nastopiti (nastopati) kot nasledek (posledica, rezultat) kakega vzroka ali učinka, biti nasledek (posledica, rezultat) česa, iziti (izhajati) iz česa, izvirati iz česa: modo ne summa turpido sequatur CI., poena, quae illud scelus sequeretur CI., dispares mores disparia studia sequuntur CI., an mediocre discrimen opinionis secuturum ex hac re putetis? L., fortunae eventus varii sequebantur C., morsum praesens mors sequitur CU., crescentem sequitur cura pecuniam H.; occ. (o logičnem sklepanju) sequitur z ut (iz tega) sledi = potem, potemtakem, torej, zato, zatorej: si hoc enuntiatum verum non est, sequitur, ut falsum sit CI., nempe sequitur, ut hoc subiciatur Q.; redkeje z ACI: sequitur vitam beatam virtute confici CI.; poklas.: inde et illud sequitur, ut ... SEN. PH., unde sequitur, ut ... AUG.; z inf.: sequitur de usucapione dicere DIG.

3. lahko ali rad slediti, vda(ja)ti se, ukloniti (uklanjati) se, lahko (zlahka, rad) se dati (pustiti) izpuliti (izru(va)ti, izdreti (izdirati), potegniti iz česa), lahko (zlahka, rad) (pr)iti (ven) iz česa: herbae celerius rumpuntur quam sequuntur VARR., ipse (sc. ramus) volens facilisque sequetur V., id quoque (sc. lignum) vix sequitur O., scrutantīs quā evellant telum non sequitur L., cera mollis sequēnsque digitos POETA AP. PLIN. IUN.; metaf. slediti = hoditi po stopinjah koga, pokoriti se komu, čemu, izpolniti (izpolnjevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati) čemu, prije(ma)ti (držati) se česa, ravnati se po kom, čem, zgledovati se po kom, čem, posnemati koga, kaj, prista(ja)ti na kaj, oprije(ma)ti se koga, česa, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, stopiti (stopati) na stran koga, povezati (povezovati) se s kom, pridružiti (pridruževati) se komu, potegniti (potegovati), (po)vleči s kom: si senatus sequatur C., plerique ... Scipionis sententiam sequuntur C., sequi consilium, leges, rationem, sectam, vos vestrumque factum, alterum, amicum vel bellum patriae inferentem CI., naturam optimam bene vivendi ducem CI., viribus corporis animum C. zadoščati zahtevam poguma, exemplum N., imperium CU., responsa (sc. oraculi) V., patrem sequuntur liberi L. stan otrok se ravna po očetovem stanu.

4. (v last, kot delež) komu pripasti (pripadati), priti (prihajati), preiti (prehajati) v delež koga: CA. AP. PRISC., PLIN. idr., urbes captae Aetolos sequerentur L., heredes monumentum ne sequeretur H., etiam plumbum eum sequetur DIG. – Star. act. soobl. sequō -ere: GELL., PRISC.; inf. pr. sequi (s pass. pomenom): CORN.

Serrānus¹ (Sarrānus) -ī, m (Sarānum, mesto v Umbriji) Serán, vzdevek Gaja Atilija Regula, ki so ga od pluga poklicali k prevzemu konzulata; pozneje postane vzdevek Atilijevega rodu nasploh: CI., V., VAL. MAX., COL., PLIN.

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

servātrīx -icis, f (fem. k servātor)

1. ohraniteljica, ohranjevalka, rešiteljica: TER., sui CI., servatrix celebrabere O., pectoris STAT. čuvarka, čuvarica, varuhinja.

2. izpolniteljica, izpolnjevalka, dopolniteljica, dopolnjevalka, opazovalka: convenientiae AP.

service² [sə́:vis]

1. samostalnik
služba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi
šport servis
pravno dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.)
navtika vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo
cerkev maša, obred, ceremonija
množina vojska, mornarica in letalstvo

service in the field vojna služba, na bojišču
service by publication objava, oznanilo po tisku
active service aktivna služba, službovanje
burial service pogrebni obred
the Civil Service civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna uprava
dessert service pribor za poobedek
divine service cerkev maša, služba božja
full (plain) service cerkev péta (tiha, brana) maša
hard service težka služba
On Her (His) Majesty's Service (krajšava O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)
marriage service poročni obred
personal service osebna vročitev
public services javne službe, ustanove
secret-service money tajni fondi
telephone service telefonska služba
universal service splošna vojaška obveznost
I am at your service na uslugo sem vam
he asked me for my service prosil me je za (mojo) pomoč
to attend service prisostvovati cerkvenemu obredu
to be in active service biti v aktivni službi
to be dismissed from the service biti odpuščen iz vojske (mornarice)
will you do me a service? mi hočete (boste) napravili uslugo?
to go to (the) service iti v cerkev k obredu
he has great services for his country (on) ima velike zasluge za (svojo) domovino
to hold (to conduct) a service cerkev maševati
I hope it may be of service to you upam, da vam bo to kaj koristilo
to offer (to tender) one's services ponuditi svoje usluge
to render a service napraviti uslugo
to see (much) service (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)
this dress has seen much service ta obleka je bila dolgo časa nošena
to take service with s.o. vzeti službo pri kom
to take s.o. into one's service vzeti koga v (svojo) službo

2. pridevnik
ki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, posloven

service work socialno skrbstvo v obratu (tovarni)

3. prehodni glagol
tehnično natančno pregledati (popraviti) (a car avto)
vzdrževati v dobrem stanju

sessitō -āre -āvī (–) (dvojni frequ. k sedēre) vedno sedeti, (po)sedevati, posedati: IUL. VAL., quam deam (sc. Suadam) in Pericli labris scripsi Eupolis sessitavisse CI., regio sessitandi AP. sedalo, zadnjica, rit.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sesti [é] (sedem) sich setzen (k mizi an den Tisch, k obedu zum Tisch, k delu an die Arbeit, za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen), Platz nehmen, sich niedersetzen
ne sesti (ostati na nogah) [stehenbleiben] stehen bleiben
tehnika sich einfügen, eno v drugo: sich verzahnen
sesti na konja ein Pferd besteigen
figurativno sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
sesti v pripravljeno gnezdo/na toplo sich ins warme Nest setzen

sésti to sit down (na on); to sit oneself down; to take a seat; to seat oneself (v naslanjač in an armchair)

sésti k mizi to sit down at table
zopet sésti to resume one's seat
sésti na konja to mount (one's horse)
sésti na svoj (stalni) sedež to take one's seat
sésti na prestol to mount the throne
prisiliti koga, da sede to sit someone down

sésti s'asseoir, se placer, se mettre, prendre place ; (ptič) se poser sur, se percher, se jucher

sedi! (sedite!) assieds-toi! (asseyezvous!)
sesti h komu se mettre (ali s'asseoir) auprés de quelqu'un
sesti k mizi se mettre à table, s'attabler

sésti sentarse; tomar asiento ; (ptič) posarse

sedite! ¡siéntese usted!, (vljudneje) tenga la bondad de tomar asiento; siéntese, por favor
sesti na konja montar (ali subir) a caballo
sesti h komu sentarse junto a (ali al lado de) alg
sesti k mizi sentarse a la mesa

set¹ [set] samostalnik
poetično sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis
tenis set, partija (6 iger)
trgovina kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra
tisk zlog
gledališče oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki
lov nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca (towards k, proti)
figurativno oster napad, zadnja plast (malte na zidu)

a set of bills of exchange dve ali tri istovrstne menice
a set of cards niz igralnih kart
a set of contradictions niz, vrsta protislovij, nasprotij
set of current smer toka
the set of day (life) konec (zaton) dneva (življenja)
set of furniture garnitura pohištva
set of houses skupina (kompleks) hiš
a fine set of men dobro moštvo
set of swindlers banda, klika sleparjev
dead set lov nepremična stoja psa, ki naznanja divjačino
set of false teeth umetno zobovje
the best set elita
the fast set lahkoživi svet
full set of bill of lading trgovina sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)
the racing set krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirke
smart set mondena družba
wireless set radijski aparat
he is one of my set on je eden iz mojega kroga (družbe)
he has a set towards preaching on rad pridiga
to make a dead set at figurativno čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti koga

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

severni tečaj moški spol geografija der Nordpol
območje severnega tečaja das Nordpolargebiet
odprava k severnemu tečaju die Polarexpedition, Nordpolexpedition

sē-vocō -āre -āvī -ātum

1. na stran (po)klicati, odpoklicati (odpoklicevati): PETR., SUET. idr., sevocabo herum PL., sevocare singulos hortarique coepit C., facis, ut rursus plebes in Aventinum (k izselitvi (secessio) na Aventin) sevocanda esse videatur CI., tribuni plebis ne quis postea populum sevocaret (sc. pred mesto na zborovanje), capite sanxerunt L., sevocat hunc genitor O.; metaf. na stran spraviti (spravljati): de communi quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat CI.

2. pren.
a) ločiti (ločevati), odločiti (odločati, odločevati), izločiti (izločati, izločevati), odstraniti (odstranjati, odstranjevati), odtegniti (odtegovati, odtezati): quid tu te solus e senatu sevocas? PL., ille a me solus se in consilium sevocat PL.
b) odvrniti (odvračati), odtegniti (odtegovati): animum a voluptate CI., a corpore CI., a re familiari CI., a re publica CI., a negotio omni CI., mentem ab oculis, a sensibus CI., sese a corporibus CI., a poëtis haec eloquentia ... sevocanda est CI., cum est somno sevocatus animus a societate et contagione corporis CI. me ... cura ... sevocat a doctis ... virginibus CAT.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.

shape² [šéip] prehodni glagol
(iz)oblikovati, dati obliko; formulirati; napraviti, ustvariti, tvoriti; zamisliti, izmisliti, zasnovati, načrtovati; prilagoditi; predstaviti; usmeriti
neprehodni glagol
dobiti (imeti) obliko; (izoblikovati) se

shaped like a cask sodaste oblike
heart-shaped srčaste oblike, srčast
to shape a figure out of clay izoblikovati figuro iz gline
to shape one's course navtika dati ladji smer (for, to k, proti)
to shape a southern course kreniti, zapluti proti jugu
to shape a statement formulirati izjavo
to shape well obetati lep razvoj
he shapes well (on) mnogo obeta

share² [šɛ́ə] samostalnik
delež, del; kontingent
trgovina prispevek, delnica, dividenda, vloga

for my share zastran mene
share and share alike v enakih deležih (deliti; razdeljen)
founder's share ustanoviteljski delež
the lion's share levji delež
preference shares, preferred shares prednostne delnice
to come in for a share (of) dobiti svoj delež
to fall to s.o.'s share pripasti komu kot delež
to go shares with s.o. (pravično) deliti s kom
to give his due share to s.o. dati komu, kar mu pripada
to have (to take) a (large) share in (mnogo) prispevati k
to hold shares in a company biti delničar v (neki) družbi

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke