Franja

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

store¹ [stɔ:] samostalnik
skladišče; zaloga; shramba, kašča
množina trgovina, v kateri lahko kupujejo le njeni člani (npr. Army & Navy store)
vojno, pomorsko itd. skladišče, vojne zaloge, proviant; veleblagovnica, ki prodaja raznovrstno blago; množina, količina, obilje
figurativno zakladnica
ameriško prodajalna, trgovina; živina za rejo

in store v zalogi, v skladišču, v rezervi; pripravljen
a store of knowledge veliko znanje
book store knjigarna
co-operative stores zadruga
military stores vojni material
a sweet store slaščičarna
to have in store for imeti pripravljeno za
what does the future hold in store for us? kaj nam bo prinesla bodočnost?
a surprise is in store for you čaka vas presenečenje
my stores are getting low moje zaloge gredo h kraju, usihajo
to keep in store držati v rezervi
to set great (little) store by zelo (malo) ceniti, pripisovati veliko (majhno) vrednost (čemu)

store² [stɔ:] prehodni glagol
hraniti v skladišču, uskladiščiti; nakopičiti, shraniti za rezervo, pripraviti zalogo, oskrbeti s potrebščinami (živili); opremiti, oskrbeti (with z)
pospraviti (letino); moči sprejeti ali vsebovati (za uskladiščenje)

to store the crop uskladiščiti letino
the harvest has been stored žetev je bila pospravljena
I shall store my furniture dal bom svoje pohištvo v skladišče
he has a well-stored memory ima zelo obsežen spomin (znanje)
to store up nakopičiti, dati nastran (v rezervo)
to store up money hraniti denar

stranger [stréindžə] samostalnik
tujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v)
pravno neudeleženec (to v)
zastarelo inozemec, -mka
ameriško (zvalnik) Vi (tam!)

the little stranger novorojenček
he is a stranger to fear on ne pozna strahu
he is a stranger to learning on ni izobražen
I am no stranger to politics nisem novinec v politiki
he is no stranger to me poznam ga, ni mi neznan
you are quite a stranger! zelo redko te je videti!
to make a stranger of s.o. ravnati s kom kot s tujcem
I spy (I see) strangers opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figurativno predlagam izključitev občinstva

stratagème [-tažɛm] masculin (vojna) zvijača

recourir à un stratagème pour remporter une victoire zateči se k zvijači, da bi dosegli zmago
fertile en stratagèmes zelo zvijačen

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

strélec shooter, (lovec, šport) shot; vojska rifleman

strélec z lokom archer, bowman
dober (slab) strélec marksman (poor marksman)
mojstrski, izvrsten strélec crack (ali dead) shot
on je zelo slab strélec he couldn't hit a barn door (at five paces)
ni noben strélec he is no shot
je odličen (siguren) strélec he is an excellent (a sure) shot

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

strengnehmen^*, streng nehmen* vzeti resno; es strengnehmen mit biti zelo natančen pri

stringy [stríŋi] pridevnik
strunast; vlaknat; žilav, kitast; lepljiv, viskozen; dolg in tanek

a stringy fence dolg plot
a stringy sentence zelo dolg stavek

strméti to gaze (na, v on, upon, at, into)

strméti kot začaran to gaze spellbound; (biti zelo začuden) to be astounded
strméti od presenečenja to stare in surprise
z grozo strméti v koga to stare at someone in horror

struck [strʌk]

1. množina & pretekli deležnik od to strike

2. pridevnik
ekonomija zaprt zaradi stavke (o tovarni)

struck in years zelo star
struck with prizadet od
struck jury pravno porotniki, izbrani, potem ko sta obe stranki izločili neželene osebe
to be struck on zelo rad imeti

strung [strʌŋ] preteklik & pretekli deležnik od to string

finely strung občutljiv
highly strung zelo napet (živčen, nervozen, razburjen)

Stück, das, (-/e/s, -e) kos, (Teil) del; Biologie, Jagd primerek; (Bühnenwerk) igra; Musik skladba; Gemälde: prizor; Technik Elektrizität element; (Posten) postavka; von Vieh: glava, rep; ein (ziemliches) Stück Arbeit, Geld: veliko/precej (dela, denarja); ein freches/faules Stück predrzna/lena mrha; mein/sein bestes Stück (Geschlechtsteil) moje/njegovo premoženje; ein Stück aus dem Tollhaus nora zgodba/reč; das ist ein starkes Stück! ta je pa krepka!; große Stücke halten auf imeti zelo dobro mnenje o;
am: am Stück kaufen v kosu;
aus: aus einem Stück scela; aus freien Stücken prostovoljno;
in: im Stück v kosu, v enem kosu; in einem Stück figurativ nepretrgoma, nenehno; in Stücke na kose, figurativ na drobne kosce; in die Stücke gehen razpasti, razbiti se; sich in Stücke reißen lassen für figurativ pustiti se raztrgati za

studio m (pl. -di)

1. učenje; študij, študiranje:
borsa di studio štipendija
lo studio delle lingue učenje jezikov
uomo di studio učenjak

2. študij (predmet preučevanja):
studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

3.
studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
fare i propri studi šolati se

4.
studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

5. raziskava; študija, monografija:
un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

6. glasba etuda

7. načrt, projekt; priprava:
essere allo studio preučevati se:
il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

8. umet. študija

9. knjižno skrb, prizadevnost:
a sommo studio namerno, zanalašč
fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
studio fotografico fotografski atelje
studio di pittore slikarski atelje

11. film filmski studio

12. hist. univerza, vseučilišče

studiozen pridevnik
(zelo natančen in strokoven) približek prevedka ▸ szakszerű, alapos felkészültségű

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung

subido visok (cena), drag; živ, intenziven, močan (vonj)

rubio subido vpadljivo blond
a precio subido po zvišani ceni
subido de color (fig) pikanten, opolzek, kosmat
con el cuello subido s privihanim ovratnikom
subido de tono glasnejši, zelo glasen

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.