Franja

mrtvi samostalnik
ponavadi v množini (umrla oseba) ▸ halott, elhunytIzpod ruševin so izvlekli devet mrtvih in tri žive. ▸ A romok alól kilenc halottat és három élő embert húztak ki.

much¹ [məč] pridevnik
mnogo

much money mnogo denarja
so much water toliko vode, sama voda
pogovorno he is too much for me nisem mu dorastel, ne pridem mu do kraja
much cry and little wool mnogo hrupa za prazen nič

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

much³ [mač] samostalnik
mnogo, velika stvar, nekaj posebnega

nothing much nič posebnega
it did not come to much ni bilo prida
to think (ali make) much of s.o. zelo koga ceniti
he is not much of a dancer ni kaj prida plesalec
to do too much of a good thing pretiravati v čem
so much; ali that much (samo) toliko
not to say much for ne zgubljati besed za kaj
much will have more kolikor več imaš, toliko več želiš

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

múčno adv.

1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento

2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero

muditi se² (mudi se) eilen, unter den Nägeln brennen; komu: es eilig haben (ich habe es eilig), in Zeitdruck sein/unter Zeitdruck stehen (ich bin …, ich stehe …), in Eile sein/Eile haben (ich bin …, ich habe)
ki se mu mudi eilig
nič se ne mudi das hat Zeit, damit ist es nicht so eilig

mūgil in (redko) mūgilis -is, m (prim. ē-mungō, gr. μύξος) „sluzasta riba“, morska riba, menda morski lipan, cipelj, lužnjak: O., Plin., Isid. (z nom. mugilis); to ribo so ujetim prešuštnikom za kazen vtikali v zadnjico: Cat., Iuv. (z nom. mugilis).

muliebris -e, adv. -iter (mulier)

1. ženski (naspr. virilis): calcei Varr., vestis Ci., N., voces Ci. žensko kričanje, vpitje, venustas Ci., tutela L., agmen T., bellum Ci. v imenu ženske ali za (kako) žensko, certamen L. zaradi žensk, donum L. od žen(sk)e, iniuria L. ki ji je ženska izpostavljena, templum Fortunae Muliebris L. v spomin žená (ki so omečile Marcija Koriolana), muliebriter ingemiscere Plin. ali muliebriter equis insidere Amm. ali non muliebriter adventu hostium territa Iust. po žensko, po ženski navadi, kakor ženska ali ženske; occ. kot gram. t.t. ženski = ženskega spola (naspr. virilis): nomen, vocabulum, forma Varr. — Subst. muliebria -ium, n ženske stvari (zadeve): muliebria pati S., T. (o moškem) „rabiti za žensko“, služiti (komu) za blodnico; occ.
a) ženski nakit: super cetera muliebria soccos induebat Plin.
b) žensko spolovilo: Octaviae T.
c) mesečna čišča, mesečno perilo, menstruacija: Vulg.

2. metaf. ženski = babji, nemoški (naspr. virilis): Enn. ap. Ci., enervata muliebrisque sententia Ci., ingenium S. fr., ne quid serviliter muliebriterque faciamus Ci., se lamentis muliebriter lacrimisque dedere Ci., nec muliebriter expavit ensem H.

mulinare

A) v. tr. (pres. mulino) pren. snovati, kovati

B) v. intr.

1. vrtinčiti se

2. pren. poditi, motati se:
strani pensieri gli mulinavano nel cervello čudne misli so se mu podile, motale po glavi

mulleus 3 (iz *mulnei̯os, *mulnei̯os, indoev. koren *mel- temen, umazan; prim. skr. mála- nesnaga, greh, gr. μέλας črn, μέλπος rdečkast, μύλλος rdeča mrena, od koder lat. mullus, lit. mulvas rdečkast, rumenkast) rdečkast, škrlaten, bagrén: calcei mullei: Ca., Tert. ali calciamenta mullea: Plin. čevlji z visokimi podplati iz rdečega partskega usnja, ki so jih za časa republike nosili le trije najvišji oblastniki: konzul, pretor in kurulski edil; subst. mullei -ōrum, m: Tit. fr.

Multimammia -ae, f (multus in mammia) Multimámija = mnogoprsna, z mnogimi prs(m)i, vzdevek efeške Diane, ki so jo upodabljali z mnogimi prsmi: Hier.

mūlus -ī, m (prim. gr. μυχλός plemenski osel) mezeg, mulec: Varr., Ci., Ap.; preg.: muli Mariani: Fr., Fest., P. F. o Marijevih vojakih, ki so nosili prtljago na vilicah (furca) kakor mezgi na tovornem sedlu, mutuum muli scabunt Aus. mezeg mezga hvali, mulum de asino pingere Tert. isto z istim (o stvareh, ki se ne razlikujejo); metaf. muli Pl. tovorni osli (o sužnjih, ki so otovorjeni kakor mezgi); kot psovka = naš „osel“ = tepec: Pl., Cat.

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

Murcia -ae, f Múrcija

1. Venerino bogočastno ime: Fest., P. F., ad Murciae (sc. aedem) ali ad Murciam L., Varr. pri Murcijinem svetišču (v ozki dolini med Palatinom in Aventinom). Ime so pozneje izvajali iz murtus, zato so ga pisali Murtia ali Murtea ali Myrtea, kot da gre za boginjo mirte: Varr., Plin., Tert. — Od tod adj. Murcius (Murtius) 3 Múrcijin: metae v velikem cirkusu (circus maximus) blizu Murcijinega svetišča, vallis Cl., Serv., Symm. ozka dolina med Palatinom in Aventinom, kjer je stalo Murcijino svetišče.

2. boginja lenobe: Aug., Arn.