Franja

čȉst -a -o
1. čist, snažen: -a kuća, voda; -e ruke
2. jasen: -o nebo, oko, staklo
3. sam, gol, čist: -a zavist
4. čist, brez primesi: -i ton, šećer, koks, cink; -a boja, cijena, dobit, težina, tvar; -a znanost, nauka; -o zlato, željezo; -a krv, rasa
5. biti na -u biti si na jasnem; činiti što iz -a mira delati kaj, ne da bi bil izzvan; ne biti čist ne biti pri pravem; primiti nešto za -u monetu sprejeti kaj kot čisto resnico; prepisati što na -o
6. -a nedjelja prva postna nedelja

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

čȉtav -a -o
1. ves: obišli smo -u planinu; -a varoš govori o tome; čekala sam te -u noć
2. cel: staklo je još -o; izaći iz borbe čitav i zdrav
3. ovaj čovjek nije čitav ta človek ni pri zdravi pameti

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

čudežna deklica frazem
(izjemno nadarjena ženska ali dekle) ▸ csodagyerek
Čudežna deklica je začela svoje prve melodije skladati pri štirih letih. ▸ A csodagyerek az első saját melódiáit négyéves korában kezdte komponálni.
Šestintridesetletna Capriatijeva je nekdaj veljala za čudežno deklico svetovnega tenisa. ▸ A harminchat éves Capriati egykor a teniszvilág csodagyerekének számított.

čúti (slišati) to hear; (bedeti) to be awake, to stay awake, to stay (ali to sit) up

čúti pri bolniku to sit up with a sick person
čúti pozno v noč to sit up late

čúti² (-újem) imperf. (bedeti)

1. essere sveglio, desto; vegliare:
spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
čuti pri mrliču vegliare un morto

2. knjiž. (posvečati skrb)
čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs.

čutnica samostalnik
anatomija (celica) ▸ érzéksejt, receptorCelice čutnice lahko samostojno zaznavajo dražljaje, lahko pa skupaj z drugimi tkivi gradijo organ, imenovan čutilo. ▸ Az érzéksejtjek önmagukban is érzékelhetnek ingereket, vagy más szövetekkel együtt az érzékszervnek nevezett szervet alkotják.
Pri žuželkah so čutnice za okus na stopalcih. ▸ A rovarok ízreceptorai a csápjaikon találhatók.
S čutnicami v koži zaznamo dotik, pritisk, bolečino, temperaturo. ▸ A bőrreceptorokkal érzékeljük az érintést, a nyomást, a fájdalmat, a hőmérsékletet.
Povezane iztočnice: vidna čutnica, vohalna čutnica, tipalna čutnica

čuváriti čùvārīm hraniti, varčevati, biti varčen: čuvariti na hrani biti varčen pri hrani

čúvati čûvām
I.
1. varovati, paziti na: čuvati zdravlje, bolesnika, svoju čast
2. paziti (na): čuvati djecu, kuću
3. stražiti: čuvati magazin, kapiju, granicu, zarobljenike
4. hraniti, varovati: čuvati tajnu; to čuvam za sutra
5. braniti: čuvati svoje interese; odijelo nas čuva od hladnoće
6. ravnati s kom, paziti na: čuvati koga kao malo vode na dlanu
7. varčevati, hraniti, štediti: čuvati bijele pare za crne dane
8. pasti: čuvati ovce; nismo mi zajedno svinje čuvali
9. čuvati posljednju stražu biti na častni straži pri mrliču; čuvati zapećak sedeti v zapečku
II. čuvati se
1. varovati se: čuvajte se od lopova varujte se tatov
2. paziti se: čuvati se od jakih jela

ćùstek m (t. köstek) spone za vezanje prednjih nog konju: konju su metnuli jake -e; skok iz -a skok z mesta (pri igri)

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dáma dame ženski spol

visoka dama dame ženski spol de haut rang
dvorna dama dame ženski spol d'honneur
(pri kartah) pikova, srčna dama dame de pique, de cœur
igrati damo jouer aux dames (ali au jeu de dames); (šah. figura) dame ženski spol, reine ženski spol

dáma (gospa) señora f ; (igra) (juego m de) damas f pl ; (pri šahu) reina f

častna dama dama f
dama pri plesu pareja f
svetska dama dama f de mundo; señora f del gran mundo
igrati (igro) damo jugar a las damas

dame¹ [dam] féminin dama, gospa, poročena ženska; juridique, populaire soproga, žena; gospodarica (hiše); dama (igra, karta), kraljica (pri šahu); kralj (pri kegljanju); technique zabijač, oven, tolkač; marine vilice, luknja za namestitev vesla

dame de charité, d'œuvres članica dobrodelnega društva
dame du Ciel (religion) Devica Marija
dame de compagnie družabnica
dame de comptoir blagajničarka, prodajalka
dames de la halle (pariške) prodajalke na trgu, branjevke
la dame de mes pensées (humour) gospa mojega srca
dame d'honneur častna, dvorna dama
dame de la maison hišna gospa, gospodinja
dame patronesse pokroviteljica
dame pneumatique mehaničen zabijač na stisnjen zrak
la première dame de France žena predsednika republike
dame de trèfle križeva dama (pri kartah)
coiffeur masculin pour dames damski frizer
compartiment masculin de dames seules kupé za ženske
(jeu masculin de) dames dama (igra)
(familier) ma petite dame, ma bonne dame! gospa (moja)!
faire échec à la dame dati šeh kraljici (pri šahu)

damnōsus 3, adv. -e (damnum)

1. act. škodljiv, kvaren, poguben: libido, Venus H., canis O. (izgubonosni) pasji met (pri igrah s kockami), damnose bibere H. gospodarja opiti = piti gospodarju na škodo; z dat.: aedificare, res damnosissima etiam divitibus L., amnis, damnosus pecori, damnosior agris O.

2. pass. škoden = ki ima veliko škodo (izgubo), nesrečen: Pl.

3. med. samemu sebi škodujoč, potraten, razsipen: Kom., Suet., Aug.

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dân dâna m, mest. dánu, mn. dâni, rod. dánā, daj. dánima, tož. dâne dan: preko -a; pod stare -e; prije, pre neki dan; iz -a u dan; radni dan delavnik; u pola bijela, bela -a pri belem dnevu; suđeni dan smrtna ura; sudnji dan sodni dan; za koji dan ćemo se vidjeti čez kakšen dan se bomo videli; pasji -i; od Kulina bana i dobrijeh dana od starih dobrih časov; Dan pobjede dan zmage; Dan borca; Dan Republike; Dan ustanka; Dan mladosti; Dan žena; Dan prava čovjeka