Franja

anniversārius 3 (annus in vertere) vsako leto se vračajoč (se prikazujoč, se ponavljajoč), vsakoleten, obleten: sacrum, sacrificium Cu., deum (Mercurium) sacris anniversariis colunt Ci., dies festos anniversarios agere Ci., a. vicissitudines Ci. menjava letnih časov, Aequorum anniversaria arma L. (skoraj) vsakoletni boji z Ekvi, fructus (arborum) Vitr.; redkeje o osebah: vicini Varr., hostes Fl. Od tod subst. anniversāria -ōrum, n vsakoletno praznovanje: Porph.; adv. anniversāriē vsako leto: Aug.

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

annotō (adnotō) -āre -āvī -ātum

1. pismeno zaznamovati, zapis(ov)ati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati): adnotare quaedam ut tumida Plin. iun., de quibus in ortographia pauca annotabo Q., liber legebatur: adnotabat excerpebatque Plin. iun. beležil si je opombe k njej in jo izpisoval, tako tudi v pass.: liber legebatur: adnotabatur et quidem cursim Plin. iun.; exemplaria annotare Suet. s pripombami opremiti (opremljati), ausus est libros suos nefarios φιλαλήϑεις annotare Lact. nasloviti... knjige „φιλαλήϑεις“; z odvisnim vprašanjem: ut annotaret, quid et quando et cui dedisset Col., librum tuum legi et... adnotavi, quae commutanda, quae eximenda arbitrarer Plin. iun.; z ACI: illud adnotare succurrit unum omnino quinquennium fuisse Plin.

2. jur.
a) odsotnega vpisati, zapisati med obtožence: Icti.
b) obsojenca zabeležiti (zaznamovati) za kako kaznovanje: quos, quia cives Rom. erant, adnotavi in urbem remittendos Plin. iun., ex noxiis laniandos annotavit Suet.; ann. alicui aliquid Dig. odkazati; od tod pren. opomniti (opominjati), grajati: Icti.

3. pren.
a) duševno opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: haec non annotamus, quamdiu ordo servatur Sen. ph., quos nostra adnotavit aetas Plin., quod etiam in testamentis debes adnotasse Plin. iun.; sed illo magis annotantur, quia... Sen. ph.; adnotatum experimentis, quod (da)... Plin. iun.; z ACI: adnotasse vos credo... iamdudum me non eligere Plin. iun., adnotatum est Thraseam contumeliam excepisse T. močno se je opazilo, pozornost je vzbudilo; v pass. z NCI: adnotatus miles praeriguisse manūs T.; z odvisnim vprašanjem: coepimus adnotare, quis rem aliquam generoso animo fecisset Sen. ph.
b) adnotari aliqua re odlikovati se, znan biti: haec litora... conchylio... adnotantur Plin.

annual¹ [ǽnjuəl] pridevnik (annually prislov)
leten, vsakoleten, enoleten

(trgovina) annual balance letna bilanca
annual report letno poročilo
annual ring branika, letnica
in an annual round od leta do leta

annumerō (adnumerō) -āre -āvī -ātum

1. s štetjem (komu) odda(ja)ti, od tod
a) našte(va)ti, odšte(va)ti, izplač(ev)ati: argentum illico Ter., alicui talentum sua manu Pl., sua omnia, pecuniam mulieri Ci.; abs. = plačati: grex dominum non mutavit, nisi si est annumeratum Varr.; pren.: ea (verba) adnumerare lectori Ci. tako rekoč odštevati, posamič izgovarjati, omnes imputare et velut annumerare litteras molestum Q.
b) v polnem številu vrniti: reducem pubem patriae Sil.
c) vštevaje zaračuna(va)ti: agnos duos pro una ove Varr.

2. prište(va)ti, šteti med...; z dat.: his duobus... nemo adnumerabitur tertius Ci., aliquem vivis O., aliquid neque bonis neque malis T.; s praep.: aliquem in vatibus Ci., in grege adnumerari Ci., se in exemplis adnumerare O., servos inter urbanos ann. Dig.; redko abs.: trecentos quoque eorum vicos adnumerat Plin. pove tudi, da je njihovih vasi tristo; pren. šteti kaj v kaj, pripisovati čemu kaj: imperitiam culpae Ulp. (Dig.).

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

anōmalia -ae, f (gr. ὰνωμαλία) „odstopanje od pravila“, gram. nepravilnost v obliki: Varr.

another [ənʌ́ðə] zaimek & pridevnik
drug, drugačen; še eden

one after another drug za drugim
another and another vedno več
he's a fool, you're another on je norec in ti tudi
I'll wait another day or two počakal bom še nekaj dni
just such another prav takšen
many another marsikateri drugi
one another drug drugega, vzajemno
that's another pair of shoes, that's another thing altogether (ali entirely) to je nekaj čisto novega (drugega)
will you take another piece izvoli(te) še en košček
another place drugje
one from another, from one another drug od drugega
it's one thing to promise, another to perform lahko je obljubiti, težje izpolniti
to take for one another zamenjati drugega z drugim
another time drugič
wait for another hour počakaj še eno uro
not another word! niti besede več!
one thing with another drugo z drugim
yet another? še eden?

anquīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (ambi in quaerere)

1. (po)iskati, krog in krog iskati, ozirati se na vse strani: quaecumque ad vivendum necessaria sint, anquirere et parare Ci., qui... alterum anquirit, cuius animum... cum suo misceat Ci., anqu. aurum Fl.

2. pren. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, zasledovati: mens semper aliquid aut anquirit aut agit Ci., aut anquirunt aut consultant, conducat id necne Ci., nihil de alio anqu. Ci. ne radovedno brigati se za drugo, nec diu anquirendum, quin (ali) Agrippina... anteiret T.; (intr.) jur. preiskovati, kako kazen predlagati (svetovati): de perduellione L., de morte T. smrtno kazen predlagati; z gen. ali abl. kazni: capitis ali capite, pecuniā anqu. L. smrtno kazen, globo predlagati. — Od tod adv. pt. pf. anquīsītē skrbno preiskujoč, skrbno zasledujoč: anqu. quaerere, anquisitius disserere Gell.

Antandros (Antandrus) -ī, f (Ἄντανδρος) Antander,

1. mesto v Miziji ob vznožju pogorja Ide: V., Mel., Plin. — Od tod adj. Antandrius 3 antandrski, iz Antandra: Ci. ep.

2. starejše ime otoka Andra (Andros): Plin.

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antecellō -ere (-) (-) (prim. celsus) „štrleti“, od tod pren. vzviševati se nad koga ali kaj, odlikovati se, presegati, prekašati, nadkriljevati; abs.: qui militari laude antecellunt Ci., Catulus humanitate antecellens Ci.; z dat.: (Archiae)... antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., duae aedes ceteris antecellunt Ci.; šele poklas. trans.: omnes mortales sapientiā a. Sen. ph., quod... nondum omnes fortunā antecellis T. V pass.: qui omnibus his rebus antecelluntur Corn.

antecēssus -ūs, m (antecēdere) predhajanje; od tod in antecessum vnaprej: Fl., in a. accipere Sen. ph.

Antemnae -ārum, f (quod ante amnem sint positae Varr.) Antemne, prastaro sab. mesto, ob Anienovem izlivu v Tibero: V., Plin. — Soobl. Antemna -ae, f Antemna: Ca. ap. Prisc., Sil. — Od tod preb. Antemnātēs -ium, m Antemnijci: L.

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

Anthēdōn -onis, f (Ἀνϑηδών) Antedon,

1. primorsko mesto in samostojna država beotijske zveze ob vznožju Mesapija s pristaniščem ob Evripu ali Evbejskem morju (od tod Euboica): O. Od tod adj. Anthēdonius 3 antedonski: Stat.

2. mesto s pristaniščem v južni Palestini: Plin.

antichambre [-šɑ̃br] féminin predsoba, čakalnica

faire antichambre čakati na sprejem
courir les antichambres (figuré) letati od Poncija do Pilata (s kako prošnjo)

antičen pridevnik
1. (o zgodovinskem obdobju) ▸ ókori, antikPo približno 150 metrih izkopavanja jarka za kanalizacijo so delavci naleteli na ostanke antičnega zidu. ▸ Miután felástak körülbelül 150 m csatornaárkot, a munkások egy ókori fal maradványaira bukkantak.
Lepo ohranjen samostan je zdaj preurejen v muzej, v katerem hranijo najdbe iz antične naselbine. ▸ A jó állapotban megőrzött kolostort most múzeummá alakították át, amelyben az ókori település leleteit őrzik.
Povezane iztočnice: antična tragedija

2. (zelo star; zastarel) ▸ antikvitás
Večina uporabnikov še vedno vztraja pri najslabšem geslu vseh časov, 123456. To je antični internetni artefakt, ki bi si zaslužil mesto v muzeju medmrežja. ▸ A legtöbb felhasználó még mindig ragaszkodik minden idők legrosszabb jelszavához, az 123456-hoz. Ez egy olyan internetes anikvitás, amely megérdemelné, hogy helyet kapjon a világháló múzeumában.
Če so oblačila starejša od 88 let, govorimo že o antičnih oblačilih. ▸ A 88 évesnél idősebb ruhadarabok esetében már antikvitásról beszélünk.

Antigonēa -ae, f (Ἀντιγόνεια ali Ἀντιγονία) Antigoneja,

1. mesto v Epiru ob Aoju (Aōus): L. Od tod adj. Antigonēnsis -e antigonejski: ager L.; subst. Antigonēnsēs -ium, m Antigonejci, preb. Antigoneje: Plin.

2. mak. mesto na Halkidiki: L.

antiguo star(odaven), starinski, antičen; staromoden; prileten

la edad antigua antika, stari vek
de antiguo od nekdaj
de muy antiguo že zelo dolgo
en lo antiguo pred davnim časom, nekdaj
antiguo m starejši slušatelj (učenec)
antiguos pl starodavniki, stari pisci