Franja

expositiō -ōnis, f (expōnere)

1. izpraznje(va)nje: ventris Th. Prisc.

2. izpostavitev: infantis Iust.

3. klas. le pren. = razkladanje, razlaga(nje), razvijanje, (p)opis: Vulg., Cass., expositio sententiae suae, expositiones rerum, expositiones summi boni Ci., expositio rerum gestarum, argumentorum Corn., exemplorum, brevis, circumcisa Q.

exprès [ɛksprɛ] adverbe nalašč, namerno, namenoma; posebno, ekstra

c'est fait exprès to je namerno, hoté (narejeno)
faire exprès nalašč napraviti
j'étais pressé, et comme un fait exprès, le train avait du retard mudilo se mi je, in kot nalašč, je vlak imel zamudo

exprimer [ɛksprime] verbe transitif izraziti, izreči; pokazati, podati; izžeti, iztisniti (sok)

s'exprimer izraziti se
exprimer l'espoir izraziti upanje
droit masculin d'exprimer son opinion pravica izražanja svojega mnenja
exprimer sa reconnaissance izraziti svojo hvaležnost
exprimer le jus du citron iztisniti sok iz citrone
si je puis m'exprimer ainsi če smem tako reči
s'exprimer difficilement en anglais s težavo se izražati v angleščini
s'exprimer par gestes izraziti se s kretnjami

expulser [ɛkspülse] verbe transitif izgnati; odstraniti; izključiti; médecine izločiti

expulser quelqu'un de son pays izgnati koga iz domovine
le président a fait expulser les manifestants predsednik je dal izgnati demonstrante
il s'est fait expulser izključili so ga

exserō in (redko) exerō -ere -(s)erui -(s)ertum

I.

1. ven dati, dati iz česa, pomoliti iz česa, potegniti, (po)vzdigniti (povzdigovati): adversus Gallum … linguam … ab inrisu exserentem L., ensibus exsertis O. z golimi meči, exserere manum L., Fr., brachium Q., radicem Col. izruvati, vincula Col. razvezati; pesn.: caput altius O., digitum exsere, peccas Pers. le mezinec iztegni, exserere ad osculum caput Petr. Od kod? z abl.: caput ponto, aquis bracchia O., viam, quā se exsereret O., exserere se domicilio (o polžu) Plin. zlesti iz hiše = lupine, s praep.: herba cacumen exserit ex humo O., exserere linguam per os Plin., caput ab oceano Lucan.

2. occ. (ude izpod obleke) pomoliti = razgrniti (razgrinjati), razgaliti (razgaljati): dextris humeris exsertis C., exserere bracchia O., exserta mamma, papilla V., exserere uber Val. Max.; z grškim acc.: Amazon, unum exserta latus pugnae V. na eni strani (prsi) razgaljena za boj, truces exerta manūs Val. Fl., exerti ingentes humeros Stat.

— II. pren.

1. rešiti česa: se aere alieno Ci.

2. kaj očitno storiti = (po)kazati, razode(va)ti: secreta mentis ore Sen. tr., ut in genere causae indubitabili fiducia se ipsa nimium exserere non debeat Q., exserere principem Suet. svojo moč kot vladar kazati, in librum tuum ius, quod dedisti Plin. iun., virtus exseret se aliquando Lact., suave quoddam principium dicendi exseritur Amm. — Od tod adj. pt. pf. ex(s)ertus 3, adv. -ē,

1. ven pomoljen, od tod štrleč: dentes exerti, ut apro Plin., manus exertiores Q.

2. pren.
a) očiten: exerto bello Stat.
b) močan, krepak, pogumen, srčen: exserere cachinnus Ap., vigor, bellator Amm., exsertiores foris, subiecti domi Tert., exserte iubere Tert. strogo, ad audendum exsertius consurgere Amm.

exspes adj. (le v nom. sg.) brez upa(nja), brezupen: Acc. fr., H., O.; z objektnim gen.: exspes liberûm Acc. fr., vitae T.

exsultō (exultō) -āre -āvī -ātum (frequ in intens. glag. ex[s]ilīre)

1. poskakovati, skakati: exsultantes lolligines Ci., equi ferocitate exultantes Ci., verberibus equos cogebant exsultare N. vzpenjati se, in numerum exultant Lucr. plešejo, hic exsultantīs Salios … extuderat V. plešoče, gens umida ponti exsultans V. iz vode poskakujoč, Tarquitius exsultans contra V., (taurus) viridi exultat in herba O., pecora exultantia Plin.; o stvareh: sanguis emicat exultans alte Lucr., exsultantia corda V. utripajoča, mons exsultat solo V. skala odskoči od tal, exultant pampini Plin. zrastejo, exultant glebae Plin. štrle (kvišku), quae (syllabae breves) … si continuantur, exultant Q. skakljajo; occ. (o vodovju, tekočinah) vzkipe(va)ti, zavreti, razburkati se: exsultant vada, exsultant aestu latices V., exultat medicamen O. se peni (če se kuha).

2. prešerno (svobodno, po volji) gibati se, poditi se: medias inter caedes exsultat Amazon V., exsultat fidens V., Britannorum copiae per catervas et turmas exsultabant T.; klas. le

3. pren.
a) (o govorniku in govoru) svobodno gibati se, vda(ja)ti se svojemu zanosu: (Demosthenes) in reliquis exultavit audacius Ci., campus, in quo exsultare possit oratio Ci., oratio philosophorum exsultat in laude virtutum Ci., verborum audaciā exsultans Ci., assurgendi exultandique licentia Q.; tako tudi: hic (= in pectore) exultat … pavor ac metus Lucr.
b) od zmagoslavja poskakovati, prešerno (zmagoslavno) veseliti se, (za)vriskati: exsultare laetitiā Ci., L., gaudio Ci., quibus gaudiis exsultabis Ci., exultare victoriā Ci., in ruinis alterius Ci., luctu vestro palam exsultavit Ci., eius furorem exsultantem continui Ci., Graeci exsultant, quod … Ci., in quo exsultat et triumphat oratio mea Ci., exsultat animus Ci., plerumque noctis barbari exsultare S., vanā spe exultare Q.
c) bahati se, ponašati se, prevzeten biti, prešeren biti: fregi exsultantis praedonis audaciam Ci., Hannibal iuveniliter exsultans Ci., hic successu exsultans animisque Coroebus V., nec Agricola umquam in suam famam (rebus) gestis exsultavit T. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)ultāns -antis,

1. skakljajoč (o besedah, sestavljenih iz samih kratkih zlogov): (verbum) exultantissimum Q.

2. (o govoru in govorniku) prešeren: fiunt pro compositis exultantes Q., et arcessita et exultantia Q. Adv. exsultanter

1. prešerno, s prešerno radostjo: aliquid exsultanter accipere ali excipere Cypr.

2. komp. exsultantius prešerneje: quae … quasi exsultantius scripsi Plin. iun.

extension [ɛkstɑ̃sjɔ̃] féminin raztezanje, razširjenje; povečanje; figuré obseg, razsežnost; téléphonie, télégraphie, télévision stranski priključek

par extension v širšem pomenu
l'extension du français dans le monde razširjenost francoščine v svetu
extension d'une épidémie širjenje epidemije
prendre de l'extension razširiti se, povečati se, pomnožiti se

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

extérieurement [-rjœrmɑ̃] adverbe zunaj; na zunaj

il a l'air gai, mais il ne l'est qu'extérieurement videti je vesel, a to je le na zunaj (navidezno)

extexō -ere (—), (—) iztkati, potkati; le pren. (šalj.) = koga oskubsti, izprazniti komu mošnjo: extexam ego illum pulcre iam Pl.

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

extra² [ɛkstra] familier, adjectif izvrsten, odličen, neprimerljiv, prima; masculin, invariable dodatek; nekaj izrednega; pomožni natakar ali služabnik

vin masculin extra izredno dobro vino
engager un extra najeti posebnega, dodatnega služabnika
il a fait un extra pour ses invités napravil je posebno dober obed za svoje povabljence
faire des extra le samedi opravljati, posebno, dodatno delo ob sobotah

ēxtra

A) agg. invar.

1. ekstra, izvrsten, odličen:
un prodotto extra odličen izdelek

2. poseben, ekstra:
limitare le spese extra omejiti posebne izdatke

B) m invar.

1. dodatek, dodatno (v gostinskem lokalu):
tutti gli extra sono a carico mio vse dodatno gre na moj račun

2. začasni delavec; honorarec

C) prep. izven:
spese extra bilancio izvenproračunski izdatki

extravaguer [-ge] verbe intransitif brezsmiselno govoriti, blesti; čenčati

la fièvre le fait extravaguer od vročine se mu blede

extrémité [ɛkstremite] féminin (skrajni) konec, končna točka; skrajna sila; ekstrem, skrajnost; pluriel okončine, udje, ekstremitete

d'une extrémité à l'autre z enega konca do drugega
extrémité de l'aile (aéronautique) konec krila
extrémité du fil konec žice
avoir les extrémités glacées imeti ledeno mrzle noge
le malade est à toute extrémité, à la dernière extrémité bolnik je že čisto pri koncu
(en) être réduit à une pénible extrémité biti v skrajno težavnem finančnem položaju
loger à l'extrémité de la ville stanovati na skrajnem koncu mesta
pousser quelque chose à l'extrémité gnati, tirati kaj v skrajnost
se porter à des extrémités spustiti se v nasilnost, v pretep
tomber d'une extrémité dans l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
venir de toutes les extrémités du monde priti z vseh koncev sveta

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

facētia -ae, f (facētus) „sijajno vedenje“ = šaljivost, šegavost: Ap., Gell., haec facetia est amare inter se rivalīs duos Pl.; klas. le meton. v pl. facētiae -ārum, f „sijajni“ = dovtipni, šaljivi domisleki, šegavi dovtip, šala: sales in dicendo multum valent, quorum duo sunt genera, unum facetiarum, alterum dicacitatis Ci., quem hominem et quibus facetiis praeditum lacessivit Ci., facetias facere Pl.; v slabem pomenu = porogljive (zbadljive) besede, zabavljice, pikanje: ille M. Antonii voluptatem asperioribus facetiis saepe perstrinxit Ci., asperae, acerbae facetiae T.

facētus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. nekega iz fax izvedenega glag. *facēre sijati, žareti, torej = sijajen žareč). Le pren.

1. mil, ljubek, ličen, lep, dražesten, izboren, uglajen, izobražen: Col., meretrix Ter., vir Pl., neque tam facetis (vivunt) quam tu vivis victibus Pl., satin ut facete (aeque) atque ex pictura astitit Pl., facetus pastillos Rufillus olet H. lepotec; tako poseb. o govoru in pesništvu: Luc. fr., Corn., facete dictum Pl., oratio faceta Ci., sermo facetus Ci. izobražen, Aristophanes facetissimus poëta Ci.; pesn.: molle atque facetum Vergilio adnuerunt Camenae H. so mu mehko in milo prikimale = so mu dale mehkobo in milino; occ. prijazen, vljuden: ita quemque facetus adopta H.

2. dovtipen, šegav, šaljiv, dobrovoljen: Naev. fr., Plin., Plin. iun., Suet., parum facetus scurra Ci., in conviviis faceti, dicaces, … diserti sunt Ci., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci.