Franja

notion [nɔsjɔ̃] féminin pojem, (po)znanje

notions (premières) osnovni pojmi
n'avoir que des notions de physique imeti le osnovne pojme fizike

nourri, e [nuri] adjectif hranjen, debel, močan; obilen, bogat; zelo začinjen

feu masculin nourri močan ogenj
fusillade féminin nourrie gosto streljanje
applaudissement masculin nourri vztrajno ploskanje
être logé, blanchi et nourri imeti stanovanje, pranje perila in hrano

nourriture [-ritür] féminin hrana, jed; prehrana; vzdrževanje (ognja); technique gorivo; krma; figuré duševna hrana; dojenje, hranjenje

avoir le logement et la nourriture imeti (brezplačno) stanovanje in hrano

nòvac nóvca m, mn. nȏvci nȍvācā denar: sitan novac drobiž; gubitak u -u izguba pri denarju, v denarju; imati -a kao pljeve imeti veliko denarja; ne biti pri -u; ni za koje -e neću prodati za noben denar ne prodam; gotov novac gotovina

novanta

A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

nújen (-jna -o) adj.

1. necessario, urgente, pressante:
nujna potreba bisogno urgente
nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
imeti nujne opravke avere impegni urgenti

2. inevitabile, ineluttabile:
v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile

3. indispensabile, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. nujna lastnost qualità necessaria
med. nujna zdravniška pomoč urgenza
jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
jur. nujni delež legittima
nujno pismo raccomandata espresso

null nič; noben, prav nič: null Lust/Motivation nobenega veselja/motivacije; null Bock auf etwas haben ne imeti nobenega veselja za/do; eins zu null ena proti nič; gleich null enak ničli; null und nichtig Recht ničen; null Komma nichts čisto nič; in null Komma nichts takoj, v trenutku

numéro [-ro] masculin številka, število, velikost; (loterijska) srečka; točka v sporedu; familier čudak, smešen človek, tip

numéro de la maison, d'habitation hišna številka
numéro d'ordre, numéro suivi tekoča, zaporedna številka
numéro cent (populaire) stranišče
numéro gagnant srečka, ki je zadela dobitek
c'est un drôle de numéro to je čudak
avoir un bon numéro imeti dobro številko, biti dobro zapisan
composer le numéro zavrteti, klicati telefonsko številko
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
numéro spécial (d'une revue) posebna številka (revije)
numéro (d'immatriculation) de la voiture številka (imatrikulacijska) avtomobila
numéro spécimen poskusna številka
la suite au prochain numéro nadaljevanje v prihodnji številki
numéro un glavni, najvažnejši
ennemi masculin public numéro un sovražnik države št. 1

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

nummus (slabše nūmus) -ī, m (sor. z numerus [gl. numerus] in z gr. νόμιμος zakonit, običajen; prim. gr. νοῦμμος srebrni novec, ki je bil v obtoku pri Dorcih v Italiji)

1. novec, denar, pénez, v pl. novci, denarci, denar: n. argenteus Varr. fr., Suet., Vulg., nummus in Gallia nullus Ci., n. asper Pers., Sen. ph., Suet. neobrabljen denar, plumbei nummi Pl. svinčen, tj. slab denar, nummi aurei Ci. zlati novci, zlatniki, zlati, nummi adulterini Ci., Fr. ponarejeni, utuntur omnes uno genere nummorum Ci., habere in nummis Ci. v gotovini, in suis nummis multis esse ali in nummis versari Ci. imeti svoj denar, bogat (premožen, petičen) biti, nummi, id ab Siculis Varr., pedisequi cum nummis secuti sunt N., virtus post nummos H., mercedem aut nummos undeunde extricat H. glavnico, nummo locare Plin. iun. ali nummis colere Dig. za denar.

2. sinekdoha
a) srebrni denar, najobičajnejši rim. denar v obtoku, nav. imenovan sēstertius, sestercij: n. sestertius Ci., L., Col., duobus milibus nummûm emere Ci., fiet eritque tuus nummorum milibus octo H., bis dena super sestertia nummûm H. nummo uno venire G. (Inst.).
b) kot grški novec = drahma, ponekod tudi = didrahma: emere, vēnīre nummo Pl.

3. metaf. v izraz malosti = belič, bor, cemper, krajcar, počen groš: si quid nummo sarciri potest Pl. za belič = za nekaj malega, nummus nullus cuiquam deductus est Ci., ad nummum convēnit Ci. ep. ujemalo se je do beliča, nummo sestertio alicui addici Ci.

Opomba: Gen. pl. nummorum in nummûm; pri Ci. nummorum = denarjev (denarja), nummûm = sestercijev.

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

občut|ek² moški spol (-ka …) duševni:

1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)

2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)

3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)

4. (razpoloženje) die Stimmung
|
to je stvar občutka das ist Gefühlssache
z občutkom mit Gefühl
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen)

občut|ek⁴ moški spol (-ka …)
občutka za mere das Augenmaß
ne imeti občutka za mere ein schlechtes Augenmaß haben
po občutku meriti, dodati: nach Augenmaß, nach Gefühl
po občutku določiti/odmeriti/oceniti über den Daumen peilen

občútek (-tka) m

1. senso, sensazione; impressione:
občutek bolečine, ugodja sensazione di dolore, di benessere
tipni, vidni občutek sensazione tattile, visiva
občutek mraza impressione di freddo
občutek zoprnosti fastidio

2. senso; fiuto; gusto:
občutek sramu, zmagoslavja senso di vergogna, di orgoglio
občutek krivde senso di colpa
občutek manjvrednosti complesso di inferiorità
ne imeti dobrega občutka provare imbarazzo

3. impressione:
po mojem občutku secondo me

4. senso; capacità:
občutek za mero senso della misura
občutek za orientacijo capacità di orientarsi; senso di orientamento
pren. občutek za lepo occhio

5. adeguatezza; convenienza; sentimento:
ravnati s strojem brez občutka maneggiare il dispositivo in modo inopportuno
deklamirati z občutkom recitare con sentimento

občuti|ti¹ (-m) fiziološko:

1. svetlobo, barve, slano …: empfinden; (otipati) fühlen, erfühlen

2. bolečino, mraz, toploto: empfinden, fühlen; lakoto, bolečino: spüren, verspüren

3. (imeti občutek) das -gefühl haben (prostorsko das Raumgefühl haben)

4. figurativno (okusiti) zu spüren bekommen (palico den Stock zu spüren bekommen), zu fühlen bekommen

občutljiv² (-a, -o) za bolezni, motnje ipd.: anfällig, -anfällig (za bolezen krankheitsanfällig, za pozebo frostanfällig, za stres [streßanfällig] stressanfällig); tehnika za motnje: störanfällig; medicina za vreme: wetterfühlig
imeti občutljiva pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
imeti občutljive ledvice schwache Nieren haben
| ➞ → podvržen

obdrž|ati (-im) držati

1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
obdržati položaj die Stellung halten
obdržati v glavi im Kopf behalten

2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

4. (ne opustiti) beibehalten

5. (ubraniti) položaj: behaupten

Oberbefehl, der, Heerwesen, Militär poveljstvo, den Oberbefehl führen/haben imeti vrhovno poveljstvo (nad), poveljevati (čemu)

Oberhand, die, die Oberhand haben imeti premoč, biti močnejši; die Oberhand behalten ohraniti premoč