Franja

dure [dür] féminin; (familier)

coucher sur la dure spati na goli zemlji, na trdih tleh
en dire de dures à quelqu'un povedati komu nekaj krepkih, ostro ga ošteti
(familier) en faire voir de dures à quelqu'un grdó ravnati s kom, trpinčiti koga
en voir de dures imeti težko življenje

durée [düre] féminin trajanje, čas, doba; trajnost, stalnost, trpežnost, vzdržljivost

de (longue) durée (dolgo)trajen
de courte durée kratkotrajen, kratkoživ
pendant une durée de 15 jours v času dveh tednov, skozi dva tedna
bonheur masculin de courte durée kratkotrajna sreča
disque masculin de, en longue durée long play gramofonska plošča
durée de la construction čas, trajanja gradnje
durée de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) čas pogovora
durée d'exposition (photographie) čas osvetlitve
durée de vol trajanje, čas poleta
durée de transmission (radio) čas, trajanje prenosa
durée (de validite) trajanje veljavnosti
durée (de la vie) življenjska doba
s'abonner à un journal pour la durée des vacances naročiti se na časopis za čas počitnic
durée de travail delovni čas

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

duro trd, žilav; težaven; trdovraten, strog; skop

duro de oído naglušen; neposlušen
duro de pelar težko izvedljiv, trd oreh
huevo duro trdo kuhano jajce
dar en duro na težkoče naleteti
a duras penas komaj
tomar las duras con las maduras ne biti izbirčen

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

dušèn daubé

dušena govedina du bœuf moški spol en daube
dušeno meso une daube

dušík kem nitrógeno m ; ázoe m

bogat z dušikom rico en nitrógeno

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dve [é] ➞ → dva
dve uri/leti/stoletji zwei Stunden/Jahre/Jahrhunderte
kovanec za dve marki das Zweimarkstück
vsaki dve uri zweistündlich
figurativno imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

dvésto deux cents

dvesto en (dva, deset) deux cent un (deux, dix)

dvigálo ascensor m

peljati se z dvigalom subir en ascensor
dvigalo za tovore montacargas m
kuhinjsko dvigalo montaplatos m

dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto

dvóbòj duel moški spol , rencontre ženski spol

pozvati na dvoboj provoquer en duel

dvóje deux, couple moški spol , paire ženski spol

na dvoje en (deux) morceaux, en pièces, cassé
na dvoje iti se casser
po dvoje par paires, par couples
po dvoje stopati marcher deux à (ali par) deux

dvóje

iti na dvoje partirse en dos pedazos; romperse (ali hacerse) en pedazos

dvóm ali dvòm doute moški spol ; incertitude ženski spol

v dvomu dans le doute, en cas de doute
brez dvoma sans doute
brez vsakršnega dvoma sans aucun (ali nul) doute, indubitablement, incontestablement, à coup sûr
ni dvoma o tem il n'y a pas de doute à ce sujet, cela est hors de doute, c'est indubitable
to je izven vsakega dvoma il n'y a pas l'ombre d'un doute à ce sujet
pustiti koga v dvomu laisser quelqu'un en doute (ali dans le doute, dans l'incertitude) au sujet de

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg

dvór corte f ; palacio m

na dvoru en la corte, en palacio
vrhovni sodni dvor Corte f Suprema
življenje na dvoru vida f de la corte

dvóren de la corte; cortesano

dvorna dama dama f de honor (ali de palacio)
dvorni dobavitelj proveedor m de la Real Casa
dvorna klika camarilla f
dvorni krogi círculos m pl palatinos
dvorna etiketa etiqueta f de palacio, ceremonial m de la corte
dvorna lirika lírica f cortesana
dvorni norec bufón m (de la corte)
dvorni pesnik poeta m cortesano
dvorno pesništvo poesía f cortesana (ali trovadoresca)
dvorni ples baile m de la corte (ali en el palacio)
dvorna služinčad servidumbre f de palacio
dvorni svetnik consejero m áulico
dvorni zdravnik médico m de cámara
dvorno žalovanje luto m de la corte

dvóstáven

dvostavno knjigovodstvo comptabilité en partie double