Franja

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

prva pomoč ženski spol medicina erste Hilfe
medicinska prva pomoč oddelek: der Notfalldienst
pri rani: die Erstversorgung; oprema - v avtomobilu: die Autoapotheke, der Sanitätskasten, Verbandkasten
dajanje prve pomoči die Erste-Hilfe-Leistung
dati prvo pomoč erste Hilfe leisten, pri ranah: (die Wunde) erstversorgen
komplet za prva pomoč die Erste-Hilfe-Ausrüstung
obvezilo za prvo pomoč der Notverband
izvežbanec za prvo pomoč der Ersthelfer

prvénstven paramount

prvénstvene važnosti of paramount importance
prvénstveno prislov first of all, above all, in the first place
dati prvénstveno prednost to give high priority (to)

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

pubblicità f

1. javnost; razširjenost

2. publiciteta, seznanjanje javnosti:
fare grande pubblicità a qcs. dati čemu veliko publiciteto, pozornost; kaj razbobnati

3. ekst. reklama, (ekonomska) propaganda:
agenzia di pubblicità agencija za ekonomsko propagando
pubblicità radiofonica, televisiva radijska, televizijska reklama
piccola pubblicità mali oglasi

publicitéta (-e) f pubblicità:
dati čemu veliko publiciteto fare, dare grande pubblicità a qcs.

publier [püblije] verbe transitif objaviti; izdati (un livre knjigo)

publier un texte officiel objaviti uradno besedilo
publier les bans à l'église oklicati, dati na oklice v cerkvi

púkel (-kla) m pog. (grba) gobba, gobbo; pren.
boli me pukel mi fa male la schiena
pren. imeti štiri otroke na puklu avere quattro figli sul gobbo
pren. dati jih komu po puklu spezzare il gobbo a qcn., dare una solenne batosta a qcn.

pump¹ [pʌmp] samostalnik
črpalka, sesalka
pogovorno izpraševalec, poizvedovalec

bicycle pump tlačilka za kolo
to work the pump črpati, polniti
pogovorno to stand under the pumps dati se izprašati

Puppe, die, (-, -n) punčka; ročna/izložbena lutka; Tierkunde buba; Technik, Chemie bala; bis in die Puppen pozno v noč; die Puppe tanzen lassen figurativ (seinen [Einfluß] Einfluss ausüben) pritisniti na vse vzvode; (ausgelassen sein) noreti, dati si duška

pustóšenje devastation, desolation, laying waste; ravage; havoc

dati vojski znak za pustóšenje to cry havoc

púška gun, (risanka) rifle, breechloader

púška za lov na ptice fowling piece; (starinska) musket, muzzle-loader
lovska púška hunting gun
púška kremenjača flintlock, firelock
púška karabinka carbine
strojna púška machine gun, Lewis gun
malokalibrska púška small-bore rifle
zračna púška air gun
avtomatska púška tommy gun, submachine gun, automatic firearm, automatic
protitankovska púška bazooka
púška repetirka repeater
dvocevna púška double-barrelled gun
s púško oborožen vojak rifleman, pl -men
cev púške (gun-)barrel
kopito púške butt of a rifle, rifle-butt
krogla iz púške bullet
v dosegu púške (zunaj dosega púške) within (out of) gunshot
stojalo za púške gun rack
municija za púško small-arms (ali rifle) ammunition
ogenj iz púšk rifle fire
strel iz púške gunshot, rifle shot
strelec s púško rifleman, pl -men
vizir púške backsight, (muha) sight
naboj za púško cartridge
jermen pri púški rifle sling
piramida púšk pile of arms
pritikline za púško rifle accessories pl
púške k nogi! ground arms!
púška je počila the gun went off
púška nese 2.000 m the gun has a range of 2,000 metres
držati púško vzporedno z zemljo to trail arms
dati púško na rame (z jermenom) to shoulder arms, (brez jermena) to slope arms
nabiti púško to load a gun
postaviti púške v piramido to pile (ali to stack) arms
slišati strel iz púške to hear a gunshot
ustreliti s púško to fire a shot
zgrabiti za púške to take up arms
vreči púško v koruzo (figurativno) to hang up one's axe, to throw up the sponge, to give in
púška je odpovedala the gun misfired (ali failed to go off)

put to prehodni glagol
zapreči (konja v voz); pripreči lokomotivo
narečno zapreti vrata (put the door to)
spraviti v gotov položaj

to put to bed spraviti v posteljo
to put to flight spraviti v beg
to put to rights spraviti v red
to put to shame osramotiti
to put to silence utišati
to put to sleep uspavati
to put to torture mučiti
to put to use uporabiti
to put to the test preizkusiti
to put to the vote dati na glasovanje

quant-à-soi [kɑ̃taswa] masculin zadržanost, rezerviranost

rester, se teuir sur son quant-à-soi ostati rezerviran, ne dati do sebe

quarta f

1. šol. četrti razred

2. avto četrta hitrost:
ingranare la quarta dati v četrto hitrost
partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti

question¹ [kwésčən] samostalnik
vprašanje; (sporno) vprašanje, problem (the Negro question črnsko vprašanje)
zadeva, stvar (only a question of time samo stvar časa)
dvom
pravno preiskava, zasliševanje
parlament predlog (dan na glasovanje), interpelacija

parlament question! k zadevi! (vzklik govorniku)
parlament to put the question dati na glasovanje
pravno question of law pravno vprašanje
pravno leading question sugestivno vprašanje
zgodovina, pravno to put s.o. to the question zasliševati, mučiti koga
the question does not arise vprašanje je brez pomena
to beg the question narediti prenagljen sklep, predpostavljati
beside the question neprikladen, nevažen
beyond (ali past) question nedvomno, nesporno
a burning question pereče vprašanje
question of the day problem dneva
to call in question spodbijati, dvomiti
to come into question priti v pretres, postati važno
in question omenjen, za katerega gre
to make no question of ne dvomiti o čem
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
an open question odprto vprašanje
to pop the question prositi za roko
to put a question to s.o. vprašati koga kaj
to raise a question staviti vprašanje
to shoot questions at obsipati koga s vprašanji
the point in question sporno vprašanje
what is the question? za kaj gre?

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

quī², adv. (stari abl. sg. pron. qui in quod = quo)

1. interrog.
a) kako?, kako pa?, kako vendar?, od kod (odkod)?: neodvisno: Pl., Ter. idr., qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., qui fit, Maecenas … ? kako je to … , od kod (prihaja) to … ? H.; enak pomen ima tudi quīdum? Pl. Od tod abl. sg. n quō

1. abl. instrumenti s čimer, po čemer; v relat. sklopu = in s tem, in zato (pa), in tako: id, quo multitudo maxime delectatur Ci.; pogosto v glavnih stavkih: Ter. idr., quo (= et eo = in tako) factum est, ut … N., anseres voraces sunt; quo (in zato, zato pa) temperandum iis est Varr., quo (zato) etiam magis vituperanda est rei maxime necessariae incuria Ci.

2. abl. mensurae (za) kolikor, čim; (in za) toliko, (in) tem; pri komp. večinoma z determinacijo: quo difficilius, hoc praeclarius Ci., homines quo plura habent, eo ampliora cupiunt Ci.; brez determinacije: C., quo plures erant, maior caedes L.

3. krajevno kamor; v relat. sklopu in tja(kaj): Ca., Varr. idr., Miltiades cursum direxit, quo tendebat N., more, quo (= in quod) influit C., in eum locum, quo exercitui aditus non erat C., illorum locorum, quo pervenerimus Ci., ubi decidimus, quo prius Aeneas H.; z determinacijo: corpus in eam partem, quo … N., ibit eo, quo vis H., eodem inferri, quo ii, qui ad supplicium essent dati N.; v relat. sklopu: O., quo ut venit N.

4. načinovno kakor: Hermionam Pylades, quo Pallada Phoebus, amabat O.

5. conj. da bi s tem, da bi tako, da bi čim; kot relat. sklop: Pl., Ter., O., L., S., H. idr., in funeribus sublata erat celebritas mulierum, quo (= ut eo) lamentatio minueretur Ci., docebo, quo facilius intellegi possit N.; za subst. causa = zaradi česar, da: vim morbi in causā esse, quo serius perficeretur L.; quo ne = ut ne: L., Ci. ep. idr., quo ne per vacuum incurreret hostis H.; z nikalnico: non quo (tudi non quod) ne kakor da bi, ne zato ker bi, ne da bi: utar oratione perpetuā; non quo hoc sit necesse, verum ut experiar Ci., non quo otium sequerentur, sed ut … N. Od tod pogosto quō minus ali quō-minus (ixpt.) = ut eo minus „da tem manj“ za glagoli oviranja, ustavljanja (verba imperiendi) in sopomenskimi pojmi kot rahlejši izraz za nē, sl. da ne ali inf.: Ter., T. idr., quae formido impedit, quominus causam velint dicere? Ci., non recusavit, quominus legis poenam subiret N., non fuerat Mario religio, quominus Glauciam occideret Ci., stetisse per Trebonium videbatur, quominus oppido potirentur C. da je bilo na Treboniju (= da je Trebonij kriv, da je Trebonij preprečil), da se niso polastili mesta; tudi: conari, quo fiant minus C., redko in predklas. minus quo: ne vereatur, minus iam redeat domum Ter., v istem pomenu tudi (redki) quō sētius (secius): Afr. fr., impedimento est, quo setius feratur lex Corn.; odvisno: Pl., Ter. idr., quaero, qui scias Ci., videre, qui conveniat L.; včasih = kako drago, po čem, za koliko: indica, minimo daturus, qui sis, qui duci queat Pl. povej najnižjo ceno, za katero se more dobiti, ut quantum possit quique liceat, veneant Pl.
b) zakaj?: qui non? Pl., non potest … — Qui? — Quia habet … Ter.

2.
a) relat. s čimer, od koder: Pl., Ter., Enn. ap. Non. idr., in tantā paupertate decessit, ut, qui efferretur (ob čemer bi ga bili mogli pokopati = za pogrebne stroške), vix reliquerit N., doleo me non habere … qui utar Ci.
b) kot veznik (= gr. ὅπως) da (bi): Ter., restim volo mihi emere. — Quam ob rem? — Qui me faciam pensilem Pl.

3. nedoločno nekako, v želelnih stavkih (= utinam) da bi vendar: Ter., qui istum di perdant Pl., qui illi dii irati (sc. sint)! Ci. ep.

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

quinta f

1. šol. peti razred; avto peta prestava, hitrost:
frequentare la quinta obiskovati peti razred
ingranare la quinta dati v peto prestavo

2. glasba kvinta

3. gled.
quinte pl. kulise:
agire dietro le quinte delovati skrivoma, v ozadju