verdientermaßen po zasluženju
vereinbartermaßen po dogovoru, kot je bilo dogovorjeno
vereinbarungsgemäß po dogovoru, v skladu z dogovorom
verfassungsmäßig ustaven; po ustavi
verfilmen posneti, snemati, narediti film po; narediti mikrofilm
Verfilmung, die, eines Romans: film po (romanu)
vergöttern oboževati, po božje častiti
vȅrkati se -ām se ekspr. po malem se vzpenjati, plaziti se: verkati se po pećinama i po gudurama; Karađorđe se sa svojim momcima krio i verkao po Krajini
vermiller [-mije] verbe intransitif riti po zemlji (o prašičih)
vermillonner [-mijone] verbe intransitif riti po zemlji (o jazbecu); verbe transitif pobarvati s cinobrom, pordečiti
vermillonner la figure pordečiti obraz
vernāliter, adv. (vernālis suženjski: verna) po navadi domačih sužnjev, kot so vajeni domači sužnji: iocose vernaliterque iactans Don. z debelim dovtipom. Tudi inačica za vernīliter.
verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)
1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).
2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.
3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.
Versandbuchhandel, der, prodaja knjig po pošti
Versandhandel, der, razpošiljalna trgovina, prodaja po pošti, kataloška prodaja
versweise po vrsticah/verzih
Vertrauensantrag, der, zahteva po glasovanju o zaupnici
Verwesungsgeruch, der, smrad po mrhovini/razpadajočih truplih
vespertine [véspətain, -tin] pridevnik
večeren
botanika ki se zvečer odpre
zoologija ki se pojavlja zvečer
astronomija ki zahaja zvečer ali takoj po sončnem zahodu
vestīgō -āre -āvī (vestīgium)
1. (o živalih) slediti, zaslediti (zasledovati), iti (hoditi) po sledi (sledeh): cum feras vestigat Umber Sen. tr., (sc. tigris) fertur praeceps odore vestigans (sc. captorem) Plin.
2. klas. le metaf. o človeku
a) izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), (po)iskati: vestigare et quaerere te Enn. ap. Ci., vestigare viros O., dimissis … per agros, qui vestigarent (sc. illos servos) L., vestigans diversa per agmina Turnum V., vestigare apes in pumice V., equum Cu., nec ulla adeo avia et sicca lacuna erat, ut vestigantium sitim falleret Cu., vestigare latrones Tert.
b) abstr. čemu slediti, izslediti (izsledovati), (po)iskati kaj, poizvedeti (poizvedovati) kaj, o čem, skušati odkriti ali najti: causas rerum, voluptates Ci., haec omnia vestigare et inquirere Ap.; z odvisnim vprašanjem: Alexander, quam regionem Dareus petisset, omni curā vestigans Cu.
c) priti na sled, izslediti, poiskati, najti, poizvedeti: perfugas et fugitivos inquirendo vestigare L., grave imperium regum nihil inexploratum, quod vestigari volunt, efficit L.